PRIHAJAJOČI KONCERT

slowind-2016

  • Piranski glasbeni večeri

    6. julij 2017, ob 21.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran

    Pihalni kvintet Slowind
    Spored:
    Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Serenada v c-molu, KV 388
    Nina Šenk (roj. 1982): Obrisi in sence / Silhouettes and Shadows
    Giulio Briccialdi (1818–1881): Kvintet, op. 124

  • Glasbeno poletje v Bohinju

    20. julij 2017

    Pihalni kvintet Slowind
    Spored:
    Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Serenada v c-molu, KV 388
    Primož Ramovš (1921–1999): Pihalni kvintet št. 2 (1959)
    Giulio Briccialdi (1818–1881): Kvintet, op. 12

    Ugotovljeno je, da je Serenada v c-molu K.388 nastala leta 1782 na Dunaju v času, ko je Wolfgang Amadeus Mozart doživel velik mednarodni uspeh z opero Beg iz Seraja. Prav v tem letu je dal habsburški cesar Jožef II. ustanoviti dvorni pihalni oktet, sestavljen iz para oboj, klarinetov, fagotov in rogov. Ansambel je skrbel za razvedrilo, nastopal pa so tudi ob uradnih priložnostih in z glasbo zaljšal protokolarne dogodke. V starih časih je bilo pač tako, da so modo določali “od zgoraj” in kar je bilo modno pri cesarju, je kaj hitro postalo priljubljeno vsepovsod, v letnih rezidencah habsburškega plemstva ter med navadnimi meščani. Večini skladateljev dunajske klasike seje tako pri komponiranju za ta sestav pridružil tudi Mozart.

    Komorna glasba za različne pihalne zasedbe je pri Mozartu zavzemala zelo pomembno mesto. Mozart je bil morda zadnji skladatelj v zgodovini glasbe, ki je (takrat še) okornim in tudi intonančno nenatančnim pihalom namenil enako kvalitetno glasbo kot (od nekdaj) uveljavljenim godalom in klavirju. Njegova Serenada v c-molu, edina v originalu napisana za pihalni oktet, je posebna tudi v tem, da ni prav nič “serenadna”. Mozart jo je postavil v temačni c-mol in ji v prvem stavku namenil uvodno temo v dramatičnem unisonu celega ansambla. Drugi stavek, spevni Andante v mehkem Es-duru, vsebuje vse atribute serenadnega stavka: je prijeten, zasanjan in preprost. Tretji, Menuetto in canone, je dokaz Mozartovega kontrapunktičnega mojstrstva: dvoglasni kanon se postavi na glavo v Triu in canone al roverscio, kanonu z melodičnim zrcaljenjem drugega glasu. Tudi zadnji stavek, Allegro, ni serenadno lahkoten. Uvodni temačni témi sledijo značajsko podobne, mestoma viharne variacije, polne nevarnih harmonskih obratov. Variacije rezultirajo v končni ponovitvi teme – tokrat v C-duru, v tonaliteti, ki kljub svoji odprtosti in svetlosti ne prežene temè. Zato je Mozart to skladbo podnaslovil z Nachtmusique – Nočna glasba.

    Primož Ramovš (1921-1999) je z dvajsetimi leti, v letu smrti njegovega učitelja Slavka Osterca, končal glasbeni študij v Ljubljani in ga nadaljeval v Italiji pri V. Frazziju in A. Caselli.  Po svojem učitelju je prav gotovo nasledil zanimanje in dovzetnost za nove tokove v glasbenem dogajanju našega stoletja.  Pihalni kvintet iz l. 1959 sodi med njegova zgodnejša dela s prevladujočo tonalnostjo.  Delo je jasno oblikovano, sedem stavkov pa spominja na bagatele, v katerih se izčiščeno prepletata iskrivost in iskrenost, lastnosti, ki ne označujeta le skladateljevega sloga, temveč tudi njegovo osebnost.

    Z zadnjo točko nocojšnjega večera se napotimo v čas, ko je opera v Italiji obvladovala skoraj celotno glasbeno življenje. V 19. stoletju so na področju komorne glasbe še najbolj uspevali manj znani skladatelji, povečini instrumentalisti, ki so publiko “zastraševali” z vratolomnimi parafrazami na znane operne teme. Mednje je sodil tudi flavtist-samouk Giulio Briccialdi (1818-1881), ki je v času njegove slave postal tudi častni član Filharmonične družbe v Ljubljani.

    Življenjska zgodba: v zgodnjii mladosti mu umre oče, zato ga njegova družina hoče poslati v samostan. Iz Firenc pobegne v Rim, kjer kot izreden flavtist s 17 (po nekaterih virih s 15) leti postane profesor na Akademiji Sv. Cecilije. Koncertiral je po celi Evropi in Ameriki in bil zlasti zaslužen za tehnične izboljšave Boehmovega sistema na flavti.

    Njegov Kvintet Op. 124 je torej prava virtuozna skladba za pihalni kvintet z vodilno flavto, polna spevnih melodij in vratolomnih pasaž, ki utegnejo poskrbeti za zadovoljstvo občinstva na in po koncertu.

    Tekst: Matej Šarc

  • Osorski glasbeni večeri

    23. julij 2017, ob 21.00, Cerkev Marijinega vnebozetja, Osor (Cres)

    Pihalni kvintet Slowind
    Spored:
    Domenico Scarlatti (1660–1725): Dve sonati (prir. Dinu Lipatti, 1917–1950)
    Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Adagio in Allegro v f-molu, KV 594
    Nina Šenk (roj. 1982): Obrisi in sence / Silhouettes and Shadows
    Alexander von Zemlinsky (1871–1942): Humoreska
    Darius Milhaud (1892–1974): Kamin kralja Renéja, op. 205
    Ivan Brkanović (1906–1987): Pihalni kvintet
    Paul Hindemith (1895–1963): Mala komorna glasba, op. 24, št. 2

    več …

SLOWIND

Slowind-index

  • SLOWIND, PIHALNI KVINTET

    Pihalni kvintet Slowind je bil ustanovljen pred dvaindvajsetimi leti. V tem času se je ansambel, ki izvaja praktično vsa dela standardnega repertoarja za ta sestav, profiliral še v brezkompromisnega in v slovenskem prostoru najaktivnejšega izvajalca sodobnih del, od klasikov avantgarde do najmlajših, še neuveljavljenih, a zelo obetavnih avtorjev našega časa.

    Slowind z naročili spodbuja mlade slovenske skladatelje ter se rad odziva vabilom za izvedbe novitet na mnogih evropskih odrih. Obenem že vrsto let tesno sodeluje z etabliranimi svetovnimi skladatelji, kot so Vinko Globokar, Robert Aitken, Heinz Holliger, Jürg Wyttenbach, Tošio Hosokava, Uroš Rojko, Martin Smolka, Volker Staub, Ivo Nilsson, Gérard Buquet, Niels Rosing Schow in drugi, ki mu posvečajo svoja dela in ga vključujejo v svoje projekte. Slowind tako redno gostuje na nekaterih najpomembnejših prizoriščih sodobne glasbe: Ars Musica Bruselj, Biennale Bern, Klangspuren Innsbruck, New Music Concerts Series Toronto, Contempuls Praga, Théâtre Dunois Pariz, Beneški bienale, Zagrebški glasbeni bienale in Mednarodni glasbeni festival Takefu (Japonska).

    več …

FESTIVAL SLOWIND

Slowind_net

  • 4. Slowindova pomlad 2017

    9. in 10. maj 2017, ob 20.00
    11. oktober 2017, ob 20.00
    Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

    Slowind z gosti
    Takefu Ensemble

    9. maj 2017, ob 20.00, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

    predkoncertni pogovor ob 19.00; gost pogovora: Niels Rosing-Schow

    Niels Rosing-Schow (roj. 1954): Prélude canonique (1994/ 2009) za pihalni kvintet in godalni kvartet
    Bent Sørensen (roj. 1958): Trotto (1983) za oboo, fagot, rog, violino in violončelo
    Jørgen Jersild (1913–2004): Kvartet (1934) za violino, violo, klarinet in fagot
    Igor Stravinski (1882–1971): Pastorale (1907/33) za violino, oboo, angleški rog, klarinet in fagot
    Niels Rosing-Schow: Pet študij (1979/2014) za pihalni kvintet
    Svend Simon Schultz (1913–1998): Divertimento (1961) za pihalni oktet

    Slowind
    Aleš Kacjan – flavta
    Matej Šarc – oboa
    Jurij Jenko – klarinet
    Metod Tomac – rog
    Paolo Calligaris – fagot

    Melina Todorovska – angleški rog
    Aljaž Kalin Kante – klarinet
    Lorenzo Contaldo – fagot
    Jože Rošer – rog
    Janez Podlesek – violina
    Matjaž Porovne – violina
    Maja Rome – viola
    Milan Hudnik – violončelo
    Metod Tomac – dirigent

     

    10. maj, 2017, ob 20.00, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

    predkoncertni pogovor ob 19.00, gost: skladatelj Niels Rosing-Schow

    Niels Rosing-Schow (roj. 1954): Echoes of Fire (1989/1995) za flavto, piccolo, basovski klarinet, trobento, pozavno, tolkala, violino in violončelo
    Per Nørgård (roj. 1932): Whirl’s World (1970) za flavto, oboo, klarinet, rog in fagot
    Niels Rosing-Schow: I Giardini dietro la Città / Vrtovi izza mesta (2011) za oboo, basovski klarinet, harfo, violino, violo, violončelo in tolkala
    Claude Debussy (1862–1918): 4 Preludiji (prir. Niels Rosing-Schow) za flavto, oboo, klarinet, fagot, harfo, dve violini, violo, violončelo in kontrabas
    Niels Rosing-Schow: Dva stavka za altovsko flavto, angleški rog, basovski klarinet, fagot, rog, dve violini, violo, violončelo in kontrabas
    1. Floating / Lebdenje (2017) svetovna premiera
    2. Sinking – Flashing / Potapljanje – Svetlikanje (2013)

    Slowind
    Aleš Kacjan – flavta, piccolo
    Matej Šarc – oboa, angleški rog
    Jurij Jenko – klarinet, basovski klarinet
    Metod Tomac – rog
    Paolo Calligaris – fagot

    Aljaž Beguš – basovski klarinet
    Jože Rošer – rog
    Franc Kosem – trobenta
    Žan Tkalec – pozavna
    Franci Krevh – tolkala
    Urška Križnik Zupan – harfa
    Janez Podlesek – violina
    Matjaž Porovne – violina
    Maja Rome – viola
    Milan Hudnik – violončelo
    Miha Firšt – kontrabas
    Metod Tomac – dirigent

     

    11. oktober 2017, ob 20.00, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

    Tošio Hosokava (roj. 1955): Sakura / Češnjevi cvetovi (2008) za Otta Tomeka za šo
    Tošio Hosokava: Gesine (2009) za harfo
    Tošio Hosokava: Birds Fragments III b / Ptičji fragmenti III b (1990/1997) za šo in kljunasto flavto
    Tošio Hosokava: Small Chant / Kratka pesem (2012) za violončelo
    Tošio HosokavaVertical Time Study I / Študija vertikalnega časa I (1992) za klarinet, violončelo in klavir
    Vito Žuraj (roj. 1979): Chrysanthemum / Krizantema (2014/2015) za klarinet, violončelo in klavir
    Tošio Hosokava: Arc-Song / Lok-Pesem (1999) za oboo in harfo
    Tošio Hosokava: Stunden-Blumen / Rože enournice (2008) za klarinet, violino, violončelo in klavir

    Takefu Ensemble
    Majumi Mijata – šo
    Takako Macumura – harfa
    Takajasu Hemmi – violina
    Tomoki Tai – violončelo
    Tosija Suzuki – kljunasta flavta
    Nozomi Ueda – klarinet
    Džunko Jamamoto – klavir

    Tošio Hosokava – umetniški vodja

    PROGRAMSKA KNJIŽICA