Ugotovljeno je, da je Serenada v c-molu K.388 nastala leta 1782 na Dunaju v času, ko je Wolfgang Amadeus Mozart doživel velik mednarodni uspeh z opero Beg iz Seraja. Prav v tem letu je dal habsburški cesar Jožef II. ustanoviti dvorni pihalni oktet, sestavljen iz para oboj, klarinetov, fagotov in rogov. Ansambel je skrbel za razvedrilo, nastopal pa so tudi ob uradnih priložnostih in z glasbo zaljšal protokolarne dogodke. V starih časih je bilo pač tako, da so modo določali “od zgoraj” in kar je bilo modno pri cesarju, je kaj hitro postalo priljubljeno vsepovsod, v letnih rezidencah habsburškega plemstva ter med navadnimi meščani. Večini skladateljev dunajske klasike seje tako pri komponiranju za ta sestav pridružil tudi Mozart.

Komorna glasba za različne pihalne zasedbe je pri Mozartu zavzemala zelo pomembno mesto. Mozart je bil morda zadnji skladatelj v zgodovini glasbe, ki je (takrat še) okornim in tudi intonančno nenatančnim pihalom namenil enako kvalitetno glasbo kot (od nekdaj) uveljavljenim godalom in klavirju. Njegova Serenada v c-molu, edina v originalu napisana za pihalni oktet, je posebna tudi v tem, da ni prav nič “serenadna”. Mozart jo je postavil v temačni c-mol in ji v prvem stavku namenil uvodno temo v dramatičnem unisonu celega ansambla. Drugi stavek, spevni Andante v mehkem Es-duru, vsebuje vse atribute serenadnega stavka: je prijeten, zasanjan in preprost. Tretji, Menuetto in canone, je dokaz Mozartovega kontrapunktičnega mojstrstva: dvoglasni kanon se postavi na glavo v Triu in canone al roverscio, kanonu z melodičnim zrcaljenjem drugega glasu. Tudi zadnji stavek, Allegro, ni serenadno lahkoten. Uvodni temačni témi sledijo značajsko podobne, mestoma viharne variacije, polne nevarnih harmonskih obratov. Variacije rezultirajo v končni ponovitvi teme – tokrat v C-duru, v tonaliteti, ki kljub svoji odprtosti in svetlosti ne prežene temè. Zato je Mozart to skladbo podnaslovil z Nachtmusique – Nočna glasba.

Primož Ramovš (1921-1999) je z dvajsetimi leti, v letu smrti njegovega učitelja Slavka Osterca, končal glasbeni študij v Ljubljani in ga nadaljeval v Italiji pri V. Frazziju in A. Caselli.  Po svojem učitelju je prav gotovo nasledil zanimanje in dovzetnost za nove tokove v glasbenem dogajanju našega stoletja.  Pihalni kvintet iz l. 1959 sodi med njegova zgodnejša dela s prevladujočo tonalnostjo.  Delo je jasno oblikovano, sedem stavkov pa spominja na bagatele, v katerih se izčiščeno prepletata iskrivost in iskrenost, lastnosti, ki ne označujeta le skladateljevega sloga, temveč tudi njegovo osebnost.

Z zadnjo točko nocojšnjega večera se napotimo v čas, ko je opera v Italiji obvladovala skoraj celotno glasbeno življenje. V 19. stoletju so na področju komorne glasbe še najbolj uspevali manj znani skladatelji, povečini instrumentalisti, ki so publiko “zastraševali” z vratolomnimi parafrazami na znane operne teme. Mednje je sodil tudi flavtist-samouk Giulio Briccialdi (1818-1881), ki je v času njegove slave postal tudi častni član Filharmonične družbe v Ljubljani.

Življenjska zgodba: v zgodnjii mladosti mu umre oče, zato ga njegova družina hoče poslati v samostan. Iz Firenc pobegne v Rim, kjer kot izreden flavtist s 17 (po nekaterih virih s 15) leti postane profesor na Akademiji Sv. Cecilije. Koncertiral je po celi Evropi in Ameriki in bil zlasti zaslužen za tehnične izboljšave Boehmovega sistema na flavti.

Njegov Kvintet Op. 124 je torej prava virtuozna skladba za pihalni kvintet z vodilno flavto, polna spevnih melodij in vratolomnih pasaž, ki utegnejo poskrbeti za zadovoljstvo občinstva na in po koncertu.

Tekst: Matej Šarc

Niels Rosing-Schow (roj. 1954): Echoes of Fire (1989/1995) za flavto, piccolo, basovski klarinet, trobento, pozavno, tolkala, violino in violončelo
Per Nørgård (roj. 1932): Whirl’s World (1970) za flavto, oboo, klarinet, rog in fagot
Niels Rosing-Schow: I Giardini dietro la Città / Vrtovi izza mesta (2011) za oboo, basovski klarinet, harfo, violino, violo, violončelo in tolkala
Claude Debussy (1862–1918): 4 Preludiji (prir. Niels Rosing-Schow) za flavto, oboo, klarinet, fagot, harfo, dve violini, violo, violončelo in kontrabas
Niels Rosing-Schow: Dva stavka za altovsko flavto, angleški rog, basovski klarinet, fagot, rog, dve violini, violo, violončelo in kontrabas
1. Floating / Lebdenje (2017) svetovna premiera
2. Sinking – Flashing / Potapljanje – Svetlikanje (2013)
Slowind
Aleš Kacjan – flavta, piccolo
Matej Šarc – oboa, angleški rog
Jurij Jenko – klarinet, basovski klarinet
Metod Tomac – rog
Paolo Calligaris – fagot

Aljaž Beguš – basovski klarinet
Jože Rošer – rog
Franc Kosem – trobenta
Žan Tkalec – pozavna
Franci Krevh – tolkala
Urška Križnik Zupan – harfa
Janez Podlesek – violina
Matjaž Porovne – violina
Maja Rome – viola
Milan Hudnik – violončelo
Miha Firšt – kontrabas

Metod Tomac – dirigent

več …

Komponisti in interpreti

Niels Rosing-Schow (roj. 1954): Prélude canonique (1994/ 2009) za pihalni kvintet in godalni kvartet
Bent Sørensen (roj. 1958): Trotto (1983) za oboo, fagot, rog, violino in violončelo
Jørgen Jersild (1913–2004): Kvartet (1934) za violino, violo, klarinet in fagot
Igor Stravinski (1882–1971): Pastorale (1907/33) za violino, oboo, angleški rog, klarinet in fagot
Niels Rosing-Schow: Pet študij (1979/2014) za pihalni kvintet
Svend Simon Schultz (1913–1998): Divertimento (1961) za pihalni oktet

Slowind
Aleš Kacjan – flavta
Matej Šarc – oboa
Jurij Jenko – klarinet
Metod Tomac – rog
Paolo Calligaris – fagot

Melina Todorovska – angleški rog
Aljaž Kalin Kante – klarinet
Lorenzo Contaldo – fagot
Jože Rošer – rog
Janez Podlesek – violina
Matjaž Porovne – violina
Maja Rome – viola
Milan Hudnik – violončelo

Metod Tomac – dirigent

več …

Komponisti in interpreti

Pihalni kvintet Slowind
Spored:
Karine Bétournay: Marguerite, 1536 (création)
Niels Rosing-Schow (b. 1954): Five Studies (1979–2012)
Salvatore Sciarrino (b. 1957): Il silenzio degli oracoli (1989)
Robert Aitken (b. 1939): Folia (1981)
Nina Šenk (b. 1982): Silhouettes and Shadows (2016)
Toshio Hosokawa (b. 1955): Ancient Voices (2013)
Vinko Globokar (b. 1934): Avguštin, dober je vin/Augustin, Good is the Wine (2000)

Pihalni kvintet Slowind
Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Serenade in c minor, K. 388/384a, “Nacht Musique”
Toshio Hosokawa (b. 1955): Ancient Voices (2013)
Alexander von Zemlinsky (1871–1942): Humoresque (1939)
Darius Milhaud (1892–1974): La Cheminée du roi Renée Op. 205
Nina Šenk (b. 1982): Silhouettes and Shadows (2016)
György Ligeti (1923–2006): Six Bagatelles

https://encore.londonpubliclibrary.ca/iii/encore/record/C__Rg1006292__Sslowind__Orightresult__X6?lang=eng&suite=beta

Pihalni kvintet Slowind
Spored:
Niels Rosing-Schow (b. 1954): Five Studies (1979–2012)
Ivan Fedele (b. 1953): Flamen (2000)
Nina Šenk (b. 1982): Silhouettes and Shadows (2016)
Elliott Carter (1908–2012): Retracing (2002) for bassoon
Toshio Hosokawa (b. 1955): Ancient Voices (2013)
Robert Aitken (b. 1939): Folia (1981)

Niels Rosing-Schow
5 Studies for Wind Quintet (2012)

The musical material in my 5 Studies for Wind Quintet dates back to 1984, where four of the movements appear as a piece with the title 4 Studies. The additional second movement Quasi lontano, has roots even further back, that is in my first attempt to compose a wind quintet in 1973. The material from these earlier compositions has been substantially reviewed in this ‘updated’ version, but still the music is characterized by a time of fresh inspirations from György Ligeti and the Danish variety of ‘new simplicity’.

Despite the neutral title ‘studies’, these five short movements are more than just etudes exploring the wind quintet’s diverse tonal possibilities; it contains five contrasting musical situations, each encompassing a tapered musical point.

—Niels Rosing-Schow

Ivan Fedele (b. 1953)
Flamen (1994)
for wind quintet

Even when writing for the more intimate domain of the wind quintet, Fedele continues to pursue the idea of sound as a representation of space. In Flamen (in Latin “breath”), the five instruments are set quite far apart from each other and on raised platforms of differing heights, so that they form a type of arch made up, from left to right, of the flute, oboe, horn (in the centre, at the innermost and highest point), bassoon and clarinet. As in Richiamo, the geometry of the sound sources is conceived not only to obtain effects of resonance and reverberation, but more especially so that the figures that underpin the composition follow different routes in space in accordance with the principles of attraction, symmetry and stratification that govern the interaction between the five instruments. These figures are not melodic or thematic patterns, but rather thread-like arabesques that derive from the historical repertory of embellishments (turns, rapid repeated notes, quivering arpeggios, appoggiaturas, acciaccaturas, trills) and define a sonic and physical space that is changeable and ephemeral.

The whole of the first part follows this modality with systematic obstinacy and dazzling virtuosity. The second, which starts with a long held note on the horn, presents various segments characterised by quieter and more reflexive material; each time, however, they are attacked, at first timidly and then more openly, until being finally overwhelmed by the return of the opening figures in continuous and frenetic transformation.

—Claudio Proietti

Young Slovenian composer Nina Šenk (born 1982) graduated in composition from the Ljubljana Music Academy in the class of Pavel Mihelčič in 2005. She then undertook postgraduate studies at the Dresden University of Music under Lothar Voigtländer from 2005 to 2007, and at the Munich University for Music and Performing Arts under Matthias Pintscher (2007-2008).

While studying, she received several awards, including the European Award for best composition at the festival Young Euro Classic for her Violin Concerto (2004), the Prešeren Award of the Ljubljana Academy of Music, and first prize in the Festival of Contemporary Music in Weimar, Germany for the composition Movimento fluido (2008).

Her compositions have been performed at important festivals both in Slovenia and abroad (the Biennale of the New York Philharmonic, the Salzburg Festival, the Young Euro Classic Music Days in Kasseler, Musica Viva in Munich, Positionen in Frankfurt, the Weimar Spring Days, Heidelberg Spring, the Ljubljana Festival, the Slowind Festival, the Slovenian Music Days, the World Saxophone Congress, etc.) and in concerts around the world with various orchestras, including the New York Philharmonic, the Orchestra of the State Theatre of Cottbus, the Festival Orchestra Young Euro Classic, the Slovenian Philharmonic Orchestra, the Slovenian Philharmonic String Chamber Orchestra, the RTV Slovenia Symphony Orchestra, and by renowned ensembles such as Ensemble InterContemporain, Ensemble Modern, the Scharoun Ensemble, Ensemble Mosaik, the London Sinfonietta, the United Berlin Wind Quintet, Ensemble Aleph, Altera Veritas, MD7, the Concorde Ensemble and the Berlin Chamber Orchestra.

In the seasons 2008/2009 and 2009/2010, Nina Šenk was the resident composer of the Orchestra of the State Theatre of Cottbus, Germany.

“The first idea while thinking about Silhouettes and Shadows was a line that flows in various ways from one instrument to another, from a solo line all the way to homophony. From the quintet, I have tried to create one single source of line (silhouette), sometimes colouring it with shade (chips of line). I deliberately avoided too broad an ambit of notes, because I wanted to achieve a narrowness, a collective density, a single density of sonority, from which no one colour stands out.

The composition is demanding due to the compact range of dynamics, from soft to as soft as possible, realised in fast and faster tempi, and due to the sensitive transitions of the line from one instrument to another, which must always flow from one to the next. Due to the diversity of the instruments, this was an interesting and demanding challenge while composing, and I have no doubt that this challenge will open up ever new performance possibilities for the performers.

The composition is dedicated to the wind quintet Slowind and was first performed on 24 October 2016 at 18^th Festival Slowind 2016 in Ljubljana.”

—Nina Šenk

Toshio Hosokawa, born 1955 in Hiroshima, is a fisher of multiple ponds. On the one hand, he carries the torch of European modernism, having studied in Germany under Isang Yun and Klaus Huber. On the other, he professes a deep affinity for traditional Japanese music and Zen Buddhism.

“The work Ancient Voices was written for and commissioned by Ensemble Wien-Berlin for their 30th anniversary. I received the obituary of Wolfgang Schultz who was the core member of this ensemble while working on the structure of this. I dedicate this work to him.

My music always has ritualistic essence that music could contain. Music could calm the human soul, and could have the role of giving life to the invisible area of the heart. My music is not meant to have an influence on human intelligence but rather to a human body and “chi.” I would like to express “chi,” the source of energy of life that propels human and nature.

This music shows the characteristic of my music, where the melodic line of each note has a curved form, like those in Eastern writings. Those lines tangle with each other like plants, and form the universe of Yin and Yang (light and shadow, male and female, high and low, strong and weak), while creating ritualistic music.”

—Toshio Hosokawa

World renowned Canadian flutist, composer and conductor Robert Aitken has been honoured with the Order of Canada and is a Chevalier de l’ordre des Arts et des Lettres (France). In 1970, having previously served as principal flute for both the Vancouver and Toronto Symphony Orchestras, Aitken embarked on a solo career that continues to take him to virtually every corner of the globe. Such notables as John Cage, George Crumb, Elliott Carter, Toru Takemitsu, Gilles Tremblay, John Beckwith and Bruce Mather have dedicated works to him. In 2003 he was presented with a Lifetime Achievement Award from the National Flute Association (USA). In 2004, he retired as Professor für Flöte at the Staatliche Hochschule für Musik in Freiburg, Germany, a position he had held for 16 years. In 2009 Aitken was the recipient of Canada’s largest arts award, the prestigious Walter Carsen Prize for Excellence in the Performing Arts.

As a composer, he holds Bachelor and Masters degrees from the University of Toronto and all of his works are published by Universal Edition, Salabert, Ricordi and Peer Music. Robert Aitken has been the artistic director of Toronto’s New Music Concerts since its inception in 1971.

Aitken’s “Scherzo for Woodwind Quintet” Folia was commissioned by the York Winds with the assistance of the Canada Council in 1981 and was composed in the fall of that year at the MacDowell Colony in New Hampshire. Both the time and place of the work’s creation are commemorated in the title of this work, which reveals the composer’s intention to “reflect the random order and rich colours of nature as exhibited by tree and ‘foliage’ while maintaining a high lever of intensity throughout. Even the few sustained passages offer the musicians extra technical challenges such as trills of variable speed, flutter tonguing and simultaneous singing and playing.” The dense forest of notes that evolve from the wooden instruments that send forth the first roots of the work may indeed strike certain listeners as ‘random’, yet they are in fact derived from the subtle change ringing of a carefully chosen series of notes and durations: “The music follows an idea of all things relating and flowing into each other and, while there are certain random aspects, it is not at all a ‘free piece’.” Towards the conclusion of the composition a measured degree of rhythmic freedom is introduced, before giving way to a single, sustained harmony that sounds the intervallic ‘seed’ of the work: “The melodic and harmonic material is entirely based on a major/minor ninth chord in all its inversions which, coloured with unusual overtones, slips in and out of focus, much like the variety of autumn foliage. Hints of relaxation and timbral changes are achieved by varying the density of the texture, suggestive of the wildness of nature.”

—Daniel Foley

Pihalni kvintet Slowind
Spored:
Niels Rosing-Schow (b. 1954): Five Studies (1979–2012)
Ivan Fedele (b. 1953): Flamen (2000)
Salvatore Sciarrino (b. 1957): Il silenzio degli oracoli (1989)
Nina Šenk (b. 1982): Silhouettes and Shadows (2016)
Elliott Carter (1908–2012): Retracing (2002) for bassoon
Toshio Hosokawa (b. 1955): Ancient Voices (2013)
Robert Aitken (b. 1939): Folia (1981)

Orkester Slovenske filharmonije
Pierre-André Valade– dirigent
Francesco D’Orazio – violina

Erik Satie/orkestracija Claude Debussy: Gimnopedija št. 1
Ivan Fedele: Koncert za violino in orkester (1998/1999)
Sergej Rahmaninov/orkestracija Ottorino Respighi: Pet etud, P. 160 (Cinq études-tableaux)
Ottorino Respighi: Rimske pinije, P. 141

Ivan Fedele (roj. 1953): Paroles y palabras (2000) – Štiri skladbe za sopran in violončelo

Valentina Coladonato – sopran
Francesco Dillon – violončelo

Ivan Fedele: Palimpsest (2006/2007) – Četrti godalni kvartet

Quartetto Prometeo:
Aldo Campagnari – violina
Jacopo Bigi – violina
Massimo Piva – viola
Francesco Dillon – violončelo

György Ligeti (1923–2006): Godalni kvartet št. 2 (1968)

Quartetto Prometeo

Ivan Fedele: Morolòja Kè Erotikà (2010/2011) za sopran in godalni kvartet

Valentina Coladonato – sopran
Quartetto Prometeo

Izvajalci:

Zvezdana Novakovič – glas
Ljuben Dimkaroski – moustérienska flavta
Franci Krevh – tolkala
Marko Hatlak – harmonika
Luka Juhart – harmonika
Bor Turel – elektronika
Gregor Pirš – elektronika
Realizacija:
Radio Slovenija, zasebni studio Bora Turela, studio Yellow Room

Andrea Manzoli (roj. 1977): Crosswinds/Bočni vetrovi (2016) za pihalni kvintet

Neville Hall (roj. 1962): the crystal body of air (2013) za oboo (Svetovna premiera)
Matej Šarc – oboa

Luka Juhart (roj. 1982): Svetovi (2016) za pihalni kvintet (Svetovna premiera)

Nina Šenk (roj. 1982): Silhouettes and Shadows/Obrisi in sence (2016) za pihalni kvintet (Svetovna premiera)

Ivan Fedele (roj. 1953): Flamen (1994) za pihalni kvintet

VEČ …

KOMPONISTI IN ITERPRETI

Ivan Fedele (roj. 1953): Viaggiatori della notte (1983) – Tri skladbe za violino
Francesco D’Orazio – violina

Luciano Berio (1925–2003): Sequenza VIII za violino
Francesco D’Orazio – violina

Ivan Fedele: Suite Francese II (2010) za violino
Francesco D’Orazio – violina

Pierre Boulez (1925–2016): Anthèmes 2 (1997) za violino in elektroniko
Francesco D’Orazio – violina
Francesco Abrescia – zvočna realizacija

Ivan Fedele: Suite Francese VIb (2014) za petstrunsko električno violino in elektroniko
Francesco D’Orazio – petstrunska električna violina
Francesco Abrescia – zvočna realizacija

VEČ …

KOMPONISTI IN IZVAJALCI

Ivan Fedele (roj. 1953): Two Moons Two (2016) – Skladba za dva klavirja, dva virtualna instrumenta in živo elektroniko (Svetovna premiera)

Maria Grazia Bellochio – klavir
Aldo Orvieto – klavir
Alvise Vidolin – zvočna realizacija
Luca Richelli – asistent zvočne realizacije

Ivan Fedele: Wood-Skin Tracks (2016) za dva tolkalca in živo elektroniko (Svetovna premiera)

Maria Grazia Bellochio – klavir
Aldo Orvieto – klavir
Alvise Vidolin – zvočna realizacija
Luca Richelli – asistent zvočne realizacije

Ivan Fedele: Pulse and Light (2014) za dva klavirja in živo elektroniko (Slovenska premiera)

Maria Grazia Bellochio – klavir
Aldo Orvieto – klavir
Alvise Vidolin – živo elektronika
Luca Richelli – asistent zvočne realizacije

Ivan Fedele: Phasing (2013) za dva klavirja in dva tolkalca (Slovenska premiera)

Maria Grazia Bellochio – klavir
Aldo Orvieto – klavir
Dario Savron – tolkala
Simone Beneventi – tolkala

VEČ …

KOMPONISTI IN IZVAJALCI

Lojze Lebič, slovenski skladatelj, dirigent, pedagog in arheolog Lojze Lebič se je rodil leta 1934 na Prevaljah. Velja za enega najtehtnejših sodobnih slovenskih skladateljev. Od leta 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1994 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2003 pa je bil izvoljen za zunanjega člana Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije.

Lebič je skladateljsko izšel iz skupine Pro musica viva, izpopolnjeval pa se je na poletnih tečajih za sodobno glasbo v Darmstadtu. Po intenzivnem in kritičnem soočenju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval osebno govorico, ki je razpeta med zvočno silovitostjo ter emotivno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in svojsko občutljivostjo za dediščino preteklih kultur in civilizacij. Lebičeva dela so bila doslej izvajana na številnih festivalih ISCM (Svetovni glasbeni dnevi Bruselj 1981, Zürich 1991, Bukarešta 1999, Jokohama 2001, Ljubljana 2003, Zagreb 2005), Glasbeni Bienale Berlin, Bienale Zagreb, Musikprotokoll Gradec, Pan Music festival Seul, Varšavska jesen, Trieste Prima in drugod.

O skladbi Dogodki II je Lojze Lebič zapisal: „Delo s tem naslovom sem napisal pred skoraj tridesetimi leti in je bilo (v takratnem zapisu s tolkali in drugimi priročnimi glasbili) izvedeno na Zagrebškem bienalu leta 1975. Skladbi pozneje nisem namenjal pozornosti s posnetkom, natisom ali kako drugače. Utonila bi v pozabo, če me mojstri kvinteta Slowind ne bi povabili k sodelovanju pri koncertnem ciklu leta 2002. Segel sem v predal, obdržal naslov, večino ostalega pa napisal na novo. Kvintet je zgrajen iz več zaokroženih enot; mozaičnost “dogodkov” je v nekaterih delih poudarjeno izdvojena, v drugih pa nasprotno zelo motivirano usklajena. Dogodki II niso nova verzija prejšnjih, njihovo izvedbo na Festivalu Slowind leta 2002 v Ljubljani štejem za krstno.”

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) je v svojem izjemnem opusu napisal kar nekaj del za precej nenavadne inštrumente. Kar nekaj krajših del je napisal za majhne mehanske orgle, ki bile v Mozartovem času vgrajene v drage ure.

Fantazijo Adagio in Allegro, KV 594 je Mozart napisal eno leto pred svojo smrtjo. To je žalna glasba, napisana ob smrti avstrijskega feldmaršala Laudona. Temačni Adagio v f-molu v svoji globoki izpovednosti prinaša izjemno bogato harmonsko zgradbo. Sledi mu srednji del – dramatični Allegro v sonatni obliki. Skladbo zaključi enak Adagio kot na začetku skladbe. Od začetnega se razlikuje le v spremenjeni zaključni kadenci.

Uroš Krek je študij kompozicije zaključil leta 1947 pri Lucijanu Mariji Škerjancu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Bil je tudi urednik simfoničnih oddaj in kasneje glavni urednik glasbenega programa na Radiu Ljubljana. Od leta 1959 do 1968 je bil znanstveni sodelavec glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani. Od tega leta naprej pa do leta 1982 je poučeval na glasbeni akademiji v Ljubljani, kjer je bil profesor kompozicije in teoretičnih predmetov. Uroš Krek je bil tudi večletni predsednik Društva slovenskih skladateljev. Velja za enega najtehtnejših slovenskih komponistov 20. stoletja, ki je ustvarjal za vse vrste glasbenih zasedb. V svojo glasbo je rad vpletel tudi folklorne elemente. Folklorno glasbeno izročilo z etničnega ozemlja (od Rezije do Porabja) je tudi zbiral, zapisoval in preučeval. Posnel je 13 etnoloških in etnomuzikoloških filmov. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Krekov opus obsega takorekoč vse glasbene zasedbe, najboljša dela pa so nastala za godalne inštrumente. Krek je v svoji glasbi združeval resnobno refleksivnost in radoživo muzikalnost. Komponiral je instrumentalna, vokalno-instrumentalna in vokalna dela, njegovo glasbeno ustvarjanje pa je poseglo tudi na področja dramske, scenske in filmske glasbe. V svojem kompozicijskem stavku je ostal zvest klasičnemu izrazu, za katerega sta značilni klasicistično jasna oblikovna misel in poglobljena, mestoma celo ekspresivna izraznost.

Njegovo skladbo Episodi concertanti uvaja spev roga, kateremu sledijo svobodne domislice za ves ansembel. Beseda koncertanten v glasbenem jeziku pomeni usklajenost med solisti, pri tem pa ohranja vsak posamezni instrument svojo samostojno vlogo. Proti koncu se oglasi ponovno rog, le da ga sedaj spremljajo vsi ostali instrumenti, vsak s svojo tematiko. Ta živ-žav se polagoma umirja in v tišini zamre.

Skladateljica Nina Šenk (roj. 1982) je po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v razredu prof. Pavla Mihelčiča nadaljevala podiplomski študij kompozicije na Hochschule für Musik Carl Maria von Weber v Dresdnu pod mentorstvom prof. Lotharja Voigtländerja in leta 2008 zaključila mojstrski študij na Hochschule für Theater und Musik v Münchnu v razredu prof. Matthiasa Pintscherja.

V času študija je dobila več nagrad, med drugim Evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic za Koncert za violino in orkester (2004), Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter prvo nagrado na festivalu Weimarer Frühjahrstage für zeitgenössische Musik za skladbo Movimento fluido (2008).

Njene skladbe so bile izvedene na pomembnejših festivalih v tujini in doma (Salzburger Festspiele, Young Euro Classic, Kasseler Musiktage, Musica Viva, Frankfurter Positionen, Weimarer Frühjahrstage, Heidelberger Frühling, Festival Ljubljana, Festival Slowind, Slovenski glasbeni dnevi, Festival Maribor, Festival Unicum, Svetovni kongres saksofonov…) ter na koncertih po celem svetu z različnimi orkestri in ansambli (Orkester Slovenske filharmonije, Komorni godalni orkester SF, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Staatstheater Cottbus, Festivalni orkester Young Euro Classic, Ensemble modern, Scharoun Ensemble, Ensemble mosaik, Ensemble United Berlin, Pihalni kvintet Slowind, Ensemble Aleph, Altera veritas, MD7, Ensemble Concorde in Kammersymphonie Berlin).

V sezonah 2008/2009 in 2009/2010 je Nina Šenk bila rezidenčna skladateljica orkestra Staatstheater Cottbus v Nemčiji.

Trenutki
Koščki iz življenja posameznika v trenutkih zavedanja časa in okolice.
Nemirno, hitro življenje,
redki trenutki miru in refleksije.
Različna dojemanja časa.
Boj proti okolici – proti tempu množice
v iskanju lastne indetitete.

Celotna skladba je sestavljena kot niz različnih pogledov na odnose med posameznikom in družbo (okoljem). Solistični instrument predstavlja posameznika: „mirnega“ v refleksiji, v iskanju svoje identitete, „nemirnega“ kot produkt drvečega časa ali „bojujočega“ proti nemirni okolici. Posameznik je vedno predstavljen kot solist v ansamblu, v začetku v rogu, kasneje se prenese skozi vse inštrumente do viška – solistična kadenca pikolo flavte, za konec refleksija – rog, vendar s spremenjeno ritmično okolico (drugo dojemanje časa). Poleg solistista se premika/spreminja tudi okolica. „Okolica“ ima različne vloge: rezultat dogajanja posameznika in podpora njemu (odmevi, impulzi, širjenje prostora, dojemanje časa), po drugi strani je pa „okolica“ oz. ansambel nasprotje individualistu, predstavlja njegovo bojevanje proti množici.

Pavle Merkù (1927–2014) je diplomiral iz slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa je leta 1960 v Rimu. Kompozicijo je študiral v Trstu, kjer je tudi predaval in deloval kot urednik na radiu Trst.

Na Merkùjev glasbeni razvoj je nedvomno odločno vplivalo njegovo etnografsko delo, predvsem preučevanje ljudskega blaga v Beneški Sloveniji, s čimer je v etnomuzikološkem in kulturnem smislu oral ledino. V letih med 1968 in1981 je postopoma izdal zbirko Ljudske pesmi Slovencev v Italiji, sodeloval pa je tudi pri narodopisnem delu Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, v katerem je predstavljena zgodovinska avtohtonost in zakoreninjenost Slovencev v Benečiji.

Merkùjevo etimološko in etnomuzikološko delo se je odražalo v njegovi kompoziciji. Čeprav se je navduševal nad ekspresionizmom in drugo dunajsko šolo, ga ne bi mogli povsem okarakterizirati kot neoekspresionista. Sicer je sam dejal, da je ekspresionizem umetniška dimezija, v kateri se najraje izraža. Zato mu je bilo blizu tudi delo Marija Kogoja, za katerega je menil, da se je med slovenskimi skladatelji najbolj približal drugi dunajski šoli, predvsem slogu Albana Berga.

Merkù se je v svojem delu vse bolj posvečal prvinam ljudske glasbe, saj je bil prepričan, da se morajo skladatelji zavedati njenega pomena in so poklicani k ohranjanju narodove glasbene tradicije. Navkljub temu, da se je v nekaterih delih že precej približal serialnosti, se Merkù tako ali drugače vrača k vplivom tonalnosti, k občutku osnovnega tona, ki ga v največji meri terja uporaba ljudskih melodičnih motivov.

Leta 2006 je prejel najvišje slovensko skladateljsko priznanje, Kozinovo nagrado za zaokrožen skladateljski opus, leta 2007 pa mu je Slavistično društvo Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo na področju raziskovanja slovenskega jezika na zahodni meji.

Enostavčni Trio di canzoni sestavljajo tri, med seboj povezane pesmi v zaporedju počasi – hitro – počasi. Počasni dve sta prežeti z ekspresionistično kompozicijsko tehniko in temeljita na skladateljevi skrbni in racionalni obravnavi zvočnega materiala. Srednji del je virtuozen in ognjevit. Ritmična struktura je tridelna in skupaj s sekundnimi melodičnimi postopi ponazarja rezijansko ljudsko glasbo.

Instrumentacija Tria di canzoni po številu glasbenikov ustreza velikosti ansambla rezijanskih ljudskih godcev, pri čemer sta flavtist in klarinetist ‟cïtirawca” (rezijansko violinista), fagotist pa ‟bünkulawec” (rezijansko violončelist).

Paul Hindemith (1895–1963) je bil zagotovo najbolj vsestranski glasbenik svojega časa: pianist, klarinetist, violinist (nekaj časa prvi violinist Frankfurtske Opere), predvsem pa violist. Njegov skladateljski opus je izjemno obsežen, veliko pa je tudi dirigiral dobrim orkestrom. Leta 1922 je menda v vsega petih dneh napisal Malo komorno glasbo za pihalni kvintet in s tem ustvaril hudomušno delo, ki kot prvo kaže na njegov kasnejši skladateljski slog. To temeljno delo za pihalni kvintet je neke vrste divertimento, poln duhovitih domislekov, dobro pretehtane instrumentacije in zrele izpovedi.

Matej Šarc

Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Serenada v c-molu, K. 388
Alexander von Zemlinsky (1871–1942): Humoreska (1939)
Primož Ramovš (1921–1999): Pihalni kvintet št. 2 (1959)
György Ligeti (1923–2006): Šest bagatel (1953)

Ugotovljeno je, da je Serenada v c-molu, K 388 nastala leta 1782 na Dunaju v času, ko je Wolfgang Amadeus Mozart doživel velik mednarodni uspeh z opero Beg iz Seraja. Prav v tem letu je dal habsburški cesar Jožef II. ustanoviti dvorni pihalni oktet, sestavljen iz para oboj, klarinetov, fagotov in rogov. Ansambel je skrbel za razvedrilo, nastopal pa so tudi ob uradnih priložnostih in z glasbo zaljšal protokolarne dogodke. V starih časih je bilo pač tako, da so modo določali “od zgoraj” in kar je bilo modno pri cesarju, je kaj hitro postalo priljubljeno vsepovsod, v letnih rezidencah habsburškega plemstva ter med navadnimi meščani. Večini skladateljev dunajske klasike seje tako pri komponiranju za ta sestav pridružil tudi Mozart.
Komorna glasba za različne pihalne zasedbe je pri Mozartu zavzemala zelo pomembno mesto. Mozart je bil morda zadnji skladatelj v zgodovini glasbe, ki je (takrat še) okornim in tudi intonančno nenatančnim pihalom namenil enako kvalitetno glasbo kot (od nekdaj) uveljavljenim godalom in klavirju. Njegova Serenada v c-molu, edina v originalu napisana za pihalni oktet, je posebna tudi v tem, da ni prav nič “serenadna”. Mozart jo je postavil v temačni c-mol in ji v prvem stavku namenil uvodno temo v dramatičnem unisonu celega ansambla. Drugi stavek, spevni Andante v mehkem Es-duru, vsebuje vse atribute serenadnega stavka: je prijeten, zasanjan in preprost. Tretji, Menuetto in Canone, je dokaz Mozartovega kontrapunktičnega mojstrstva: dvoglasni kanon se postavi na glavo v Triu in canone al roverscio, kanonu z melodičnim zrcaljenjem drugega glasu. Tudi zadnji stavek, Allegro, ni serenadno lahkoten. Uvodni temačni témi sledijo značajsko podobne, mestoma viharne variacije, polne nevarnih harmonskih obratov. Variacije rezultirajo v končni ponovitvi teme – tokrat v C-duru, v tonaliteti, ki kljub svoji odprtosti in svetlosti ne prežene temè. Zato je Mozart to skladbo podnaslovil z Nachtmusique – Nočna glasba.

Avstrijski komponist Alexander von Zemlinsky (1871–1942) izhaja iz etnično zelo mešane družine. Njegova mati se je rodila Sefardskemu Judu in bosanski muslimanki v Sarajevu, oče pa je bil Avstrijec, katolik, rojen v tedanji madžarski, danes pa slovaški Žilini. Alexandrovi starši so po njihovem starem očetu prevzeli judovsko religijo. Z Zemlinskim je povezana cela vrsta pomembnih skladateljev: Anton Bruckner, ki je bil njegov učitelj kompozicije na Dunajskem Konservatoriju za glasbo; Johannes Brahms je bil njegov podpornik in mu je pomagal pri izdajanju novih skladb; Arnold Schönberg je bil njegov ponosni učenec teorije glasbe in kompozicije, ki je kasneje postal tudi njegov svak. Nenazadnje je bila njegova Alexandrova velika ljubezen Alma Schindler, ki pa ga je na prigovarjanje njene družine in prijateljev zapustila in se kasneje poročila z Gustavom Mahlerjem, s katerim je imel Zemlinsky vseeno dobre odnose.
O slednjem priča tudi tako imenovana šolska skladba Humoreska iz leta 1939, ki jo je Zemlinsky napisal v Ameriki, kamor je zbežal pred nacisti. To je ena zadnjih njegovih skladb, ki jo preveva ravno Mahlerjev kompozicijski slog. V kratki skladbi rondojske oblike se hudomušna tema spogleduje z brezskrbno melodijo, ki prijetno spominja na vzdušje v Vandrovčevih pesmih Gustava Mahlerja. Humoreska Alexandra von Zemlinskega je ena redkih originalnih poznoromantičnih skladb za pihalni kvintet.

Primož Ramovš (1921–1999) je z dvajsetimi leti, v letu smrti njegovega učitelja Slavka Osterca, končal glasbeni študij v Ljubljani in ga nadaljeval v Italiji pri Vitu Frazziju in Alfredu Caselli.  Po svojem učitelju je prav gotovo nasledil zanimanje in dovzetnost za nove tokove v glasbenem dogajanju našega stoletja.  Pihalni kvintet iz l. 1959 sodi med njegova zgodnejša dela s prevladujočo tonalnostjo.  Delo je jasno oblikovano, sedem stavkov pa spominja na bagatele, v katerih se izčiščeno prepletata iskrivost in iskrenost, lastnosti, ki ne označujeta le skladateljevega sloga, temveč tudi njegovo osebnost.

Po mnenju marsikaterega skladatelja zahteva zasedba petih pihal veliko mero poznavanja inštrumentov, strogo disciplino v vodenju petih glasov in drznost v odkrivanju barv, ki nastajajo z zlivanjem zvokov različnih pihal.  Morda je ravno zato tako malo svetovnih skladateljskih imen prispevalo k razširitvi repertoarja za pihalni kvintet.  Ena največjih legend glasbe 20. stoletja – madžarski skladatelj György Ligeti (1923–2006) se je v svojem izjemnem opusu lotil komponiranja za to zasedbo dvakrat.  Prvič leta 1953, v času, ko se je iztekalo njegovo postštudijsko obdobje delovanja na Madžarskem.  Takrat se je mladi Ligeti podobno kot pred njim Béla Bártok v komponiranju rad opiral na ljudsko tematiko glasbeno zelo raznolike Madžarske in jo z pridom uporabil tudi v Šestih bagatelah.  Vseh šest miniatur je ena sama ljudska glasba iz različnih delov panonske nižine vendar tako svetovljanska, obdelana skozi prizmo današnjega časa, da si jo poslušalec ob prvem srečanju z njo z veseljem prilasti kot nekaj, s čimer se vsakdo lahko poistoveti.

Spored:
Domenico Scarlatti (1685–1757), priredba: Dinu Lipatti: Dve Sonati
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Adagio in Allegro v f-molu, K. 594
Nina Šenk (roj. 1982): Trenutki (2009)
Darius Milhaud (1892–1974): Dimnik kralja Reéja (La Cheminée du Roi René), op. 205
Paul Hindemith (1895–1963): Mala komorna glasba op. 24, št. 2

Domenico Scarlatti (1685–1757) in pihalni kvintet?  Zagotovo ne, dokler nisem med obiskom knjižnice Konservatorija v Ženevi našel priredbe dveh sonat italijanskega virtuoza čembalista. Priredil jih je romunski pianist in skladatelj, mnogo prezgodaj umrli Dinu Lipatti (1917–1950). Ker Slowind priredbe zelo nerad izvaja, je skladba precej dolgo čakala na svoj trenutek, ko pa smo med preigravanjem odkrili čudovite barve, ki jih je iz Scarlattijevega zapisa znal pričarati Dinu Lipatti, smo se pač odločili, da pojemo nekaj zarečenega kruha. Lipatti je namenoma spremenil tudi oznake tempa in s tem omogočil barvam pihalnih inštrumentov, da Scarlattijevo glasbo oplemenitijo s svojo raznolikostjo.

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) je v svojem izjemnem opusu napisal kar nekaj del za precej nenavadne inštrumente.  Kar nekaj krajših del je napisal za majhne mehanske orgle, ki bile v Mozartovem času vgrajene v drage ure.
Fantazijo Adagio in Allegro, K. 594 je Mozart napisal eno leto pred svojo smrtjo.  To je žalna glasba, napisana ob smrti avstrijskega feldmaršala Laudona.  Temačni Adagio v f-molu v svoji globoki izpovednosti prinaša izjemno bogato harmonsko zgradbo.  Sledi mu srednji del – dramatični Allegro v sonatni obliki.  Skladbo zaključi enak Adagio kot na začetku skladbe.  Od začetnega se razlikuje le v spremenjeni zaključni kadenci.

Skladateljica Nina Šenk (roj. 1982) je po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v razredu prof. Pavla Mihelčiča nadaljevala podiplomski študij kompozicije na Visoki šoli za glasbo Carl Maria von Weber v Dresdnu pod mentorstvom prof. Lotharja Voigtländerja in leta 2008 zaključila mojstrski študij na Visoki šoli za gledališče in glasbo v Münchnu v razredu prof. Matthiasa Pintscherja.
V času študija je dobila več nagrad, med drugim Evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic za Koncert za violino in orkester (2004), Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter prvo nagrado na festivalu Weimarer Frühjahrstage für zeitgenössische Musik za skladbo Movimento fluido (2008).

Njene skladbe so bile izvedene na pomembnejših festivalih v tujini in doma (Salzburger Festspiele, Young Euro Classic, Kasseler Musiktage, Musica Viva, Frankfurter Positionen, Weimarer Frühjahrstage, Heidelberger Frühling, Festival Ljubljana, Festival Slowind, Slovenski glasbeni dnevi, Festival Maribor, Festival Unicum, Svetovni kongres saksofonov …) ter na koncertih po celem svetu z različnimi orkestri in ansambli (Orkester Slovenske filharmonije, Komorni godalni orkester SF, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Staatstheater Cottbus, Festivalni orkester Young Euro Classic, Ensemble modern, Scharoun Ensemble, Ensemble mosaik, Ensemble United Berlin, Pihalni kvintet Slowind, Ensemble Aleph, Altera veritas, MD7, Ensemble Concorde in Kammersymphonie Berlin).
V sezonah 2008/2009 in 2009/2010 je Nina Šenk bila rezidenčna skladateljica orkestra Staatstheater Cottbus v Nemčiji.
Trenutki
Koščki iz življenja posameznika v trenutkih zavedanja časa in okolice.
Nemirno, hitro življenje,
redki trenutki miru in refleksije.
Različna dojemanja časa.
Boj proti okolici – proti tempu množice
v iskanju lastne indentitete.

Celotna skladba je sestavljena kot niz različnih pogledov na odnose med posameznikom in družbo (okoljem). Solistični instrument predstavlja posameznika: „mirnega“ v refleksiji, v iskanju svoje identitete, „nemirnega“ kot produkt drvečega časa ali „bojujočega“ proti nemirni okolici. Posameznik je vedno predstavljen kot solist v ansamblu, v začetku v rogu, kasneje se prenese skozi vse inštrumente do viška – solistična kadenca pikolo flavte, za konec refleksija  – rog, vendar s spremenjeno ritmično okolico (drugo dojemanje časa). Poleg solista se premika/spreminja tudi okolica. „Okolica“ ima različne vloge: rezultat dogajanja posameznika in podpora njemu (odmevi, impulzi, širjenje prostora, dojemanje časa), po drugi strani je pa „okolica“ oz. ansambel nasprotje individualistu, predstavlja njegovo bojevanje proti množici.

Darius Milhaud (1892–1974) je bil nekaj časa član francoske skladateljske skupine Les Six, še raje pa se je družil s slikarji in literati. Znaten del življenja je preživel v Riu de Janeiru v Braziliji in v Združenih državah Amerike.   Ne glede na to, kje je skladatelj živel in delal, je črpal iz svoje sredozemske duše. Njegovi glasbeni govorici se najlažje približamo če prisluhnemo njegovemu opisu skoraj mistične situacije, v kateri se je sam nekoč znašel, ko je neke noči je na deželi začutil žarčenje in drhtenje, ki se je stekalo vanj: “Tisočero istočasnih glasb je hitelo proti meni iz vseh smeri neba in zemlje”.
Skladba Kamin kralja Renéja, op. 205 (1941) sloni na glasbi za film Calvade d’amour, op. 204, ki so jo napisali skladatelji Darius Milhaud, Roger Desormière in Arthur Honegger.  Ta film obravnava eno in isto temo, gledano skozi tri različna časovna obdobja: srednji vek, leto 1830 in leto 1930.  Vsak izmed trojice skladateljev je prispeval glasbo za eno časovno obdobje; Milhaud si je izbral srednji vek in napisal glasbo v srednjeveškem duhu.  To je uporabil tudi v sedemstavčni suiti za pihalni kvintet, ki je kmalu postala ena najbolj priljubljenih francoskih skladb za to zasedbo.

Paul Hindemith (1895–1963) je bil zagotovo najbolj vsestranski glasbenik svojega časa: pianist, klarinetist, violinist (nekaj časa prvi violinist Frankfurtske Opere), predvsem pa violist. Njegov skladateljski opus je izjemno obsežen, veliko pa je tudi dirigiral dobrim orkestrom. Leta 1922 je menda v vsega petih dneh napisal Malo komorno glasbo za pihalni kvintet in s tem ustvaril hudomušno delo, ki kot prvo kaže na njegov kasnejši skladateljski slog.  To temeljno delo za pihalni kvintet je neke vrste divertimento, poln duhovitih domislekov, dobro pretehtane instrumentacije in zrele izpovedi.

Matej Šarc

Sodelujoči komponisti:
Anej Černe (Slovenija)
Isamu Kanai (Japonska)
Alenja Pivko Kneževič (Slovenija)
Diego Ramos Rodríguez (Španija)
David Veber (Slovenija)
Nana Kamiyama (Japonska)
Dominik Steklasa (Slovenija)
Hiroyuki Itoh (Japonska)
Larisa Vrhunc (Slovenija)

Moderatorka: Maia Juvanc

Okrogla miza z mladimi komponisti je odprta za javnost.

Prvi dan 3. Slowindove pomladi 2016 bomo slišali enajst novejših, od tega pet čisto novih skladb mladih skladateljic in skladateljev. Kar devet izmed njih bo pod moderatorstvom slovenske muzikologinje Maie Juvanc sodelovalo v pogovoru o njihovi glasbi, izzivih in dilemah mladih komponistov v današnjem času in si izmenjalo estetske poglede na glasbo in umetnost. Okrogla miza bo potekala v angleškem jeziku.

Okroglo mizo organizirata Glasbeno društvo Slowind in Slovensko muzikološko društvo.

György Ligeti (1923–2006): Deset skladb (1968) za pihalni kvintet
Federico Gardella (roj. 1979): Nebbiæ (2009) za flavto (altovsko flavto), klarinet (basovski klarinet), violino, violo in violončelo (Slovenska premiera)
Tošio Hosokava (roj. 1955): Singing Garden (2003) za flavto, oboo, harfo, klavir, violino in violončelo (Slovenska premiera)
György Kurtág (roj. 1926): Quartetto per archi, op. 1 (1959)
Larisa Vrhunc (roj. 1967): Navpično (2015) za godalni kvartet in različne izvajalce (Slovenska premiera)

Godalni kvartet Kairos
Stefan Häussler – violina I (Kurtág, Hosokava), violina II (Vrhunc)
Wolfgang Bender – violina I (Vrhunc, Gardella), violina II (Kurtág)
Simone Heilgendorf – viola (Kurtág, Gardella, Vrhunc)
Claudius von Wrochem – violončelo (Kurtág, Gardella, Hosokava, Vrhunc)

Poleg godalnega kvarteta Kairos skladbo Navpično Larise Vrhunc izvajajo člani Studia za sodobno glasbo Akademije za glasbo v Ljubljani:
Nataša Trček – glas
Janja Turk – flavta
Monika Babič – oboa
Julija Vrabec – klarinet
Janez Pincolič – fagot
Tilen Lebar – saksofon
Nejc Zahrastnik – trobenta
Sarah Akif – rog
Matjaž Kreča – kitara
Andraž Frece – harmonika
Ingrid Mačus – klavir
Gašper Livk – kontrabas

Mentorica: Larisa Vrhunc

Slowind
Aleš Kacjan – flavta (Ligeti, Gardella, Hosokava)
Matej Šarc – oboa (Ligeti, Hosokava)
Jurij Jenko – klarinet (Ligeti, Gardella, Hosokava)
Metod Tomac – rog (Ligeti)
Paolo Calligaris – fagot (Ligeti)

Marjan Peternel – klavir (Gardella)
Urška Križnik Zupan – harfa (Hosokava)

Metod Tomac – dirigent (Gardella, Hosokava)

Godalni kvartet Kairos
Stefan Häussler – violina I (Haapamäki), violina II (Khorkova)
Wolfgang Bender – violina I (Khorkova), violina II (Haapamäki)
Simone Heilgendorf – viola
Claudius von Wrochem – violončelo

Slowind
Aleš Kacjan – flavta
Matej Šarc – oboa
Jurij Jenko – klarinet
Metod Tomac – rog
Paolo Calligaris – fagot

Alenja Pivko Kneževič (roj. 1989): Inert (2016) za pihalni kvintet (Svetovna premiera)
Dominik Steklasa (roj. 1989): Gyroscope (2016) za pihalni kvintet (Svetovna premiera)
Sergej Newski (roj. 1972): Fotografija in dotik (2000) – Godalni kvartet št. 2 (Slovenska premiera)

* * * *
Hirojuki Itoh (roj. 1963): Autumn Unfolds (2015) za pihalni kvintet (Slovenska premiera)
Anej Černe (roj. 1994): Čas za odpuščanje (2016) za pihalni kvintet (Svetovna premiera)
Nana Kamijama (roj. 1986): Venus in the sky; four telescopes here (2016) za pihalni kvintet (Svetovna premiera)
Godalni kvartet Kairos
Stefan Häussler – violina I
Wolfgang Bender – violina II
Simone Heilgendorf – viola
Claudius von Wrochem – violončelo

Slowind
Aleš Kacjan – flavta
Matej Šarc – oboa
Jurij Jenko – klarinet
Metod Tomac – rog
Paolo Calligaris – fagot

Slowind
Ensemble Contrechamps
Michael Wendeberg – dirigent
Spored:
Michael Pelzel (roj. 1978): …par la brume flottante… (2004) za flavto, klarinet, tolkala, violino, violo,
violončelo in kontrabas
Beat Furrer (roj. 1954): Gaspra (1988) za flavto, klarinet, tolkala, klavir, violino, violo in violončelo
Larisa Vrhunc (roj. 1967): And if not (2015) za ansambel
Brice Pauset (roj. 1965): Theorie der Tränen: Schlamm (2008) za klarinet, klavir, violino in
violončelo
Vito Žuraj (roj. 1979): Moonballs (2015) za pihalni kvintet in ansambel

Predkoncertni pogovor ob 19.00
Gostje pogovora: Brice Pauset, Michael Pelzel, Larisa Vrhunc, Vito Žuraj

Ensemble Contrechamps
Slowind
Michael Wendeberg – dirigent
Spored:
Finale
Beat Furrer (*1954): Gaspra (1988) za flavto, klarinet, tolkala, klavir, violino, violo in violončelo
Larisa Vrhunc (*1967): And if not (2015) za velik ansambel (Svetovna premiera)
Brice Pauset (*1965): Theorie der Tränen: Schlamm (2008) za klarinet, klavir, violino in violončelo
Michael Pelzel: „…par la brume flottante…” (2004) za flavto, klarinet, tolkala, violino, violo, violončelo in kontrabas
Vito Žuraj: Moonballs (2015) za pihalni kvintet in ansambel (Svetovna premiera)

Dolžina trajanja: 71’

Predkoncertni pogovor ob 19.00
Gost pogovora: Matej Bonin

Drumartica
Aleš Kacjan – flavta
Slovenski tolkalni projekt SToP
Spored:
Tutuguri
Bruno Mantovani: Un souffle (2005) za flavto in štiri tolkaliste
Matej Bonin (*1986): Trash Me Out (2015) za tolkalni duo (Svetovna premiera)
Helmut Lachenmann: Intérieur (1965) za enega tolkalca
Wolfgang Rihm: Tutuguri VI (Kreuze) (1981) za šest tolkalcev

Dolžina trajanja: 74’

Predkoncertni pogovor ob 16.45
Gost pogovora: Tadej Kenig

Gregorio García Karman – tonska režija
Tadej Kenig – klarinet
Matej Šarc – oboa
Slowind
Spored:
Elektronika II
Pierre Boulez (*1925): Dialogue de l’ombre double (1984) za klarinet in elektroniko
Georg Katzer (*1935): Les Paysages fleurissantes (2001) za elektroniko
Heinz Holliger (*1939): Študija o večzvočjih (1971) za oboo
Mihael Paš (1970–2015): „S” za elektroniko
Salvatore Sciarrino (*1947): Il silenzio degli oracoli (1989) za pihalni kvintet z ojačitvijo

Dolžina trajanja: 62’

Orkester Slovenske filharmonije
Beat Furrer – dirigent
Luka Juhart – akordeon
Spored:
nenavadna ozvezdja
Bojana Šaljić Podešva (*1978): Podoba, jaz in sanje (2015) za akordeon, orkester in elektroniko (Svetovna premiera)
Beat Furrer (*1954): strane costellazioni/nenavadna ozvezdja (2013) za velik orkester
Anton Webern (1883–1945): Šest skladb Op. 6 za velik orkester
Franz Schubert (1797–1828): Simfonija št. 4 v c-molu, D 417, „Tragična”

Staro in mlado v vrtincu časa
Predavatelji: Michael Pelzel, Brice Pauset (Švica) in Vito Žuraj
Vodstvo: Prof. Larisa Vrhunc

Več o delavnici …

PRIJAVNICA

Gregorio García Karman (Akademija umetnosti Berlin) – tonska režija
Marija Skender – klavir
Luka Juhart – akordeon
Maxime Morel – tuba
Spored:
Elektronika I
Georg Katzer (*1935): Dialog imaginär št. 2 (»ad parnassum«) (1986/87) za klavir in elektroniko
Lothar Voigtländer (*1943): Atemlos (1985) za elektroniko
Vito Žuraj (*1979): Roin-robin (2014) za akordeon in elektroniko
Vinko Globokar (*1934): Introspection d’un tubiste (1983) za tubo, live-elektroniko in koreografijo

Dolžina trajanja: 59’

Studio 31
Delavnica o instrumentih s tipkami z več kot 12 tipk na oktavo
Vodstvo: Johannes Keller (Švica)
Gost: Márton Illés, skladatelj (Madžarska/Nemčija)

V sodelovanju z Akademijo za glasbo Ljubljana

Ensemble Tema
Simon Klavžar – tolkala
Slowind z gosti
Spored:
Téma
Alwyn Westbrooke (*1982): Why Gryphons Shouldn’t Dance? (2011) za klavirski trio
Helmut Lachenmann: Sakura-Variationen (2000) za altovski saksofon, tolkala in klavir
Nina Šenk (*1982): Dreamcatcher (2014) za flavto, klarinet, tolkala, klavir, violino, dva violončela in kontrabas
Bruno Mantovani (*1974): L’incandescence de la bruine (1997) za saksofon in klavir
Georg Katzer (*1935): Schlagmusik 1 (1986) za enega tolkalca
Uroš Rojko (*1954): Stone Wind I (1997) za flavto in klarinet
Pierre Boulez: Dérive I (1984) za flavto, klarinet, vibrafon, klavir, violino in violončelo

Dolžina trajanja: 67’

Johannes Keller – čembali
Marija Skender, Neus Estarellas Calderón – klavir
Marisol Montalvo – sopran
Spored:
Claviers – scenski koncert
Nicola Vicentino (1511–1575): Musica prisca caput za cimbalo cromatico z 31 tipkami na oktavo
Ivan Višnegradski (1883–1979): Preludij št. 5 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Vito Žuraj (*1979): Recitativi (2012) – I za sopran in cimbalo cromatico s 24 tipkami na oktavo
Ivan Višnegradski: Preludij št. 3 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Pierre Boulez (*1925): Notations (1945) – št. 1 za klavir
Ivan Višnegradski: Preludij št. 2 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Márton Illés (*1975): Cembalosätze (2012) – 1. del za čembalo z ojačitvijo (Svetovna premiera)
Michael Pelzel (*1978): Brushing (2009) – 1. del za preparirani klavir
Pierre Boulez: Notations – št. 2 za klavir
Ivan Višnegradski: Preludij št. 1 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Vito Žuraj: Recitativi – II za sopran in cimbalo cromatico s 24 tipkami na oktavo
Ivan Višnegradski: Preludij št. 9 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Pierre Boulez: Notations – št. 4 za klavir
Ivan Višnegradski: Preludij št. 11 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Márton Illés: Cembalosätze – 2. del za čembalo z ojačitvijo (Svetovna premiera)
Ivan Višnegradski: Preludij št. 14 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Pierre Boulez: Notations – št. 5 za klavir
Helmut Lachenmann (*1935): Guero (1970) za klavir z ojačitvijo
Pierre Boulez: Notations – št. 8 za klavir
Ivan Višnegradski: Preludij št. 4 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Vito Žuraj: Recitativi – III za sopran in cimbalo cromatico s 24 tipkami na oktavo
Ivan Višnegradski: Preludij št. 17 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
György Ligeti (1923–2006): Passacaglia Ungherese (1978) za klavikord z ojačitvijo
Michael Pelzel: Brushing – 2. del za preparirani klavir
Pierre Boulez: Notations – št. 11 za klavir
Ivan Višnegradski: Preludij št. 18 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Márton Illés: Cembalosätze – 3. del za čembalo z ojačitvijo (Svetovna premiera)
Ivan Višnegradski: Preludij št. 20 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Pierre Boulez: Notations – št. 12 za klavir
Ivan Višnegradski: Preludij št. 23 za dva klavirja uglašena v četrttonski razdalji*
Vito Žuraj: Recitativi – IV za sopran in cimbalo cromatico s 24 tipkami na oktavo
Michael Pelzel: Brushing – 3. del za preparirani klavir
Nicola Vicentino (1511–1575): Madonna il poco dolce za cimbalo cromatico z 31 tipkami na oktavo (Svetovna premiera)

* Vsi Preludiji Ivana Višnegradskega so iz zbirke 24 Préludes dans tous les tons de l’échelle chromatique diatonisée à 13 sons, pour 2 pianos en quarts de ton, op. 22 (1934, rev. 1960)
(24 Preludijev v vseh tonih kromatične lestivice, diatonizirane na trinajstih tonih za dva četrttonska klavirja, op. 22 (1934, rev. 1960).

Dolžina trajanja: ca. 75’

Ensemble Tema
Marisol Montalvo – sopran
Jaka Stadler in ansambel violončel
Slowind
Spored:
Vortex temporum
Pierre Boulez (*1925): Messagesquisse (1976/77) za violončelo solo in 6 violončel
Helmut Lachenmann (*1935): Toccatina (1986) za violino solo
Vito Žuraj (*1979): Contour (2012) za pihalni kvintet
Heitor Villa-Lobos (1887–1959): Bachianas brasileiras št. 5 (1938–1945) za sopran in 8 violončel
Gérard Grisey (1949–1998): Vortex temporum (1994–96) za flavto, klarinet, klavir, violino, violo in violončelo

Dolžina trajanja: 85’

Benetke (I), Bienale 2015, Sala delle Colonne (Ca’ Giustinian)
02.10.2015 – 17:00
Pihalni kvintet Slowind
Spored:
György Ligeti (1923–2006): Deset skladb za pihalni kvintet
Nina Šenk (r. 1982): Trenutki
Pasquale Corrado (r. 1979): novo delo
Vinko Globokar (. 1934): Avguštin, dober je vin

Ansambel Aleph:
Dominique Clément – klarinet
Lutz Mandler – trobenta
Noémi Schindler – violina
Belinda Peake – viola
Christophe Roy – violončelo
Jean-Charles François – tolkala
Sylvie Drouin – klavir

Slowind:
Aleš Kacjan – flavta
Matej Šarc – oboa
Jurij Jenko – klarinet
Metod Tomac – rog
Paolo Calligaris – fagot

Gostje:
Boris Ostan – dramski igralec
Žan Tkalec – pozavna
Petra Greblo – violončelo
Miha Firšt – kontrabas
Aleksandra Verbickaja – čelesta

Michel Pozmanter – dirigent

Moderatorka: Maia Juvanc

Okrogla miza z mladimi skladatelji je odprta za javnost.

Na prvem koncertu 2. Slowindove pomladi 2015 bomo slišali deset novejših skladb devetih mladih skladateljev in ena skladateljice. Sedem izmed njih bo pod moderatorstvom slovenske muzikologinje Maie Juvanc v sredo, 13. maja 2015, med 16.30 ter 19.00, sodelovalo v pogovoru o njihovi glasbi, izzivih in dilemah mladih komponistov v današnjem času in si izmenjalo estetske poglede na glasbo in umetnost. Okrogla miza bo potekala v angleškem jeziku.

2. koncert

“DOGODEK …”

Barbara Jernejčič Fürst mezzosopran
Slowind
Janez Podlesek violina
Matjaž Porovne violina
Oliver Dizdarević Škrabar viola
Klemen Hvala violončelo
Tibor Kerekeš trobenta
Žan Tkalec pozavna
Urška Križnik Zupan harfa
Marjan Peternel klavir
Petra Bartol tolkala
Spored:
Lojze Lebič (r. 1934): Dogodki II (2002) za pihalni kvintet
Lojze Lebič: Godalni kvartet (1983) – prva izvedba v Sloveniji
Jakob Jež (r. 1928): Odsevi Hajamovih stihov (1967) za mezzosopran in komorni orkester
Božidar Kos (r. 1934): Trija stavki (1982) za flavto, pozavno, tolkala in klavir
Vinko Globokar (r. 1934): Discours VIII (1990) za pihalni kvintet

1. koncert

“ČAS …”

Dekliški komorni zbor Glasbenega centra Edgar Willems
zborovodja Jože Fürst
Tomaž Sevšek Šramel orgle
Slowind
Spored:
Jakob Jež (r. 1928): Vodomke (2006) za dekliški zbor
Lojze Lebič (r. 1934) Okus po času, ki beži (1978) za orgle
Igor Štuhec (r. 1932) Interrogatur respondit (2013) za pihalni kvintet
Pavle Merkù (r. 1927) Trio di canzoni (1979) za flavto, klarinet in fagot
Lojze Lebič: Aprilske vinjete (1997) za flavto solo
Ivo Petrić (r. 1931) Pihalni kvintet št. 2 (1959) za pihalni kvintet
Lojze Lebič: Čas za dekliški zbor

Niels Rosing-Schow (r. 1954): Pet študij
Carl Nielsen (1865–1931): Kvintet, op. 43
Niels Rosing-Schow: Miniatura

Niels Rosing-Schow (r. 1954): Pet študij
Carl Nielsen (1865–1931): Kvintet, op. 43
Niels Rosing-Schow: Miniatura

John Leavitt (roj. 1956): Festival Sanctus
Iacobus Gallus Handl (1550–1591): Pueri concinite, OM I/2
Johannes Brahms (1833–1897): Adoramus te, Christe, op. 37
Pavel Česnokov (1877–1944): Svete Tihii, op. 9, št. 21
Ambrož Čopi (roj. 1973): Otrok s sončnico

Dekliški zbor Hannover
Gudrun Schröfel dirigentka
Nicolai Krügel klavir

Johann Michael Haydn (1737–1806): Gloria iz maše Missa Sti. Leopoldi
Solistke: Katharina Held, Milena Gramann, Solveig Kloss, Maria Rüssel, Pauline Schüler, Lea Seelemeyer, Mareike Zorko, Sara Zwingmann
Francis Poulenc (1899–1963): Litanies à la Vierge Noire
Engelbert Humperdinck (1854–1921): Bratec, pleši z menoj iz opere Janko in Metka
Solistki: Katharina Held, Lea Seelemeyer
Arvo Pärt (roj. 1935): Zwei beter
Peter Eötvös (roj. 1944): Jesenski dan
Krzysztof Penderecki (roj. 1933): Sanctus
Krzysztof Penderecki: Benedictus
Arvo Pärt: Peace upon you, Jerusalem
Solistki: Charlotte Pohl, Natalie Bühl
Franz Schubert (1797–1828): Ständchen
Solistki: Maria Rüssel, Sara Zwingmann
Cy Coleman (1929–2004): Witchcraft

Spored: Bojana Šaljić Podešva, Larisa Vrhunc, Tomaž Bajželj, Alja Zore, Matej Bonin, Nina Šenk

Slowind
Peter Kuder klarinet
Saar Berger rog
Matthew Conley trobenta
Marko Ilić pozavna
Franco Venturini klavir
Nicoletta Sanzin harfa
Jože Bogolin tolkala
Špela Mastnak tolkala
David Fulmer violina
Janez Podlesek violina
Ana Glišić viola
Milan Hudnik violončelo
Petar Brčarević kontrabas
dirigent Matthias Pintscher
Spored:
“MRK”

Anton Webern (1883–1945): Tri skladbe, op. 11 za violončelo in klavir
Olga Neuwirth (roj. 1968): torsion: transparent variation (2001) za fagot solo s samplerjem; oboo, klarinet (basovski klarinet), trobento (piccolo trobento), pozavno, tenorsko Wagner tubo, tolkala, violino, violo in violončelo
Kaija Saariaho (roj. 1952): Lichtbogen (1986) za flavto, tolkala, rog, klavir, dve violini, violo, violončelo, kontrabas in elektroniko
Anton Webern (1883–1945): Tri skladbe, op. 11 za violončelo in klavir
Matthias Pintscher (roj. 1971): Sonic Eclipse (2009/10) za rog solo, trobento solo, flavto, oboo, dva klarineta, fagot, rog, trobento, pozavno, harfo, klavir, tolkala, dve volini, violo, violončelo in kontrabas

Slowind
Marisol Montalvo sopran
Eliot Gattegno saksofon
Matthew Conley trobenta
David Fulmer violina
Janez Podlesek violina
Garth Knox viola
Ana Glišić viola
Milan Hudnik violončelo
Jože Bogolin tolkala
Simon Klavžar tolkala
Nicoletta Sanzin harfa
Franco Venturini klavir
Emanuele Torquati klavir
dirigent Matthias Pintscher
Spored:
“SOMRAK”
Matthias Pintscher (roj. 1971): Study III for Treatise on the Veil (2007) za violino solo
György Kurtág (roj. 1926): Fúvósötös [Pihalni kvintet], op. 3 (1959)

David Fulmer (roj. 1981): Himmelfahrt in die Tiefen der Nacht (2010/11) za saksofon solo, flavto, klarinet, trobento, tolkala, violino, violončelo in klavir
Matthias Pintscher: Lieder und Schneebilder (2000) za sopran in klavir
Matthias Pintscher: a twilight’s song (1997) za basovsko flavto, basovski klarinet, violo, violončelo, tolkala, harfo, klavir in sopran
Maurice Ravel (1875–1937): Introdukcija in Allegro (1905) za harfo, flavto, klarinet, dve violini, violo in violončelo

Jurij Jenko klarinet
Saar Berger rog
Garth Knox viola
Igor Mitrović violončelo
Milan Hudnik violončelo
Emanuele Torquati klavir
Franco Venturini klavir
Spored:
“SCHUMANN (–) DANES”
Gérard Grisey (1946–1998): Les espaces acoustiques – Prologue (1976) za violo in živo elektroniko
Robert Schumann (1810–1856): Pravljične pripovedke, op. 132 za klarinet, violo in klavir
Larisa Vrhunc (roj. 1976): Fabula (2012) za klarinet, violo in klavir – svetovna premiera
Miroslav Srnka (roj. 1975): Coronae (2010) za rog solo
Nina Šenk (roj. 1982): Prelude (2012) za rog, dva violončela in dva klavirja – svetovna premiera
Robert Schumann: Andante in variacije, op. 46 za rog, dva violončela in dva klavirja

Pierre Boulez (roj. 1925): Sur Incises (1996/98) za tri klavirje, tri harfe in tri tolkalce
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Serenada, K 361, »Gran Partita« za trinajst inštrumentov

V sodelovanju z Ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji in s prijazno podporo fundacije Ernst von Siemens Musikstiftung.

V sodelovanju z Ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji in s prijazno podporo fundacije Ernst von Siemens Musikstiftung.

Slowind z gosti
dirigenta Robert Aitken, Simon Krečič
Spored:
“SCRIVO IN VENTO”
Elliott Carter (r. 1908): Pihalni kvintet (1948)
Elliott Carter: Scrivo in Vento (1991) za flavto solo
Elliott Carter: Gra (1993) za klarinet solo
Lojze Lebič: Kons (b) (1968) za tri klarinete, tolkala, harfo, dve violini, violo in violončelo
Lojze Lebič (r. 1934): Kons(a) (1970) za flavto, klarinet, rog, tolkala, klavir, harfo, violino, violo in violončelo
Witold Lutosławski (1913-1994): Slides [Przezrocza] (1988) za flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, tolkala, klavir, violino, violo, violončelo in kontrabas
Elliott Carter: Koncert za flavto (2008) za flavto solo, flavto (piccolo), oboo (angleški rog), klarinet, basovski klarinet, fagot (kontrafagot), dve trobenti, rog, pozavno, tolkala, harfo, klavir in godala

V sodelovanju z Ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji in s prijazno podporo fundacije Ernst von Siemens Musikstiftung.

Slowind z gosti
dirigenta Robert Aitken, Simon Krečič
Spored:
“NINE BY FIVE OR NINE”
Elliott Carter (r. 1908): Sonata (1952) za flavto, oboo, violončelo in čembalo
Elliott Carter: Nine by Five (2009) za flavto (piccolo), oboo (angleški rog), klarinet (basovski klarinet), rog in fagot (kontrafagot)
Walter Piston (1894-1976): Divertimento for Nine Instruments (1946) za flavto, oboo, klarinet, fagot, dve violini, violo, violončelo in kontrabas
Božidar Kos (r. 1934): Fata Morgana (2004) za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino in violončelo
Elliott Carter: Triple Duo (1983) za flavto (piccolo), klarinet (Es klarinet, basovski klarinet), tolkala, klavir, violino in violončelo

V sodelovanju z Ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji in s prijazno podporo fundacije Ernst von Siemens Musikstiftung.

Slowind z gosti
dirigent Robert Aitken
Ursula Oppens klavir
Coline-Marie Orliac harfa
Barbara Jernejčič Fürst mezzosopran
Spored:
“ENCHANTED”
Elliott Carter (r. 1908): Enchanted Preludes (1988) za flavto in violončelo
Aaron Copland (1900-1990): As It Fell Upon a Day (1944) za sopran, flavto in klarinet
Elliott Carter: Trije glasbeniki (2011) za flavto, basovski klarinet in harfo
Janez Matičič (r. 1926): Géodes (1998) za tolkala in klavir
Elliott Carter: Night Fantasies (1980) za klavir solo
Elliott Carter: A Mirror on Which to Dwell (1975) za sopran, flavto (piccolo, altovsko flavto), oboo (angleški rog), klarinet (Es klarinet, basovski klarinet), tolkala, klavir, violino, violo, violončelo in kontrabas

V sodelovanju z Ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji in s prijazno podporo fundacije Ernst von Siemens Musikstiftung.

Vse in še več o 13. Festivalu Slowind 2011 si lahko preberete na naših spletnih straneh,
podrobneje pa bomo 13. Festival Slowind 2011 predstavili tudi na tiskovni konferenci
v sredo, 26. oktobra 2011, ob 13.30 v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, Ljubljana.
Z željo, da bi Vaš medij ponovno o festivalu izčrpno poročal, Vas vljudno vabimo, da se tiskovne konference udeležite.
Veselimo se srečanja z Vami!

Matej Šarc
Glasbeno društvo Slowind

Diskusija (v angleščini) s skladatelji, gosti 12. Festivala Slowind 2010 za glasbenike, skladatelje, muzikologe, študente glasbe in muzikologije ter ljubitelje glasbe
Predavatelji:
Gérard Buquet
Neville Hall
Nieles Rosing-Schow
Jean-Charles François
Dominique Clément

Pihalni kvintet Slowind
Altera Veritas (Riga)
Ensemble Aleph (Pariz)
Andrea Rucli klavir
Oskar Laznik saksofon
dirigent Simon Krečič
Spored:
Vittorio Montalti (Italija): Akt, ki se spušča po stopnicah (2008) za klarinet, violino, violončelo, klavir, tolkala
Mari Kamimoto (Japonska): Vonj noči (2009) za glas, klarinet, basovski klarinet, violino, violončelo, akordeon in tolkala
Gundega Šmite (Latvija): “Gledam … Sanjam …” (2003) za flavto, akordeon in dvoje kokel
Gérard Buquet (Francija): Nakovalo moči (2010) (Svetovna praizvedba, naročilo ansambla Aleph za 12. Festival Slowind 2010 in LIEU)
Jean-Charles François (Francija): Slam de la Mund-aliénation (2002) za glas in tolkala
Alfred Huber (Nemčija): Sekstet (2010) za klavir in pihalni kvintet (Svetovna praizvedba)
Nina Šenk (Slovenija): …glitzert, flimmert, vergeht… (2010) za sopran in veliki ansambel (Svetovna praizvedba, naročilo ansambla Slowind za 12. Festival Slowind 2010 in LIEU)

Pihalni kvintet Slowind
Altera Veritas (Riga)
Ensemble Aleph (Pariz)
Spored:
Neville Hall (Nova Zelandija/Slovenija):
– eye-glitter out of black air 1 (2010) za pihalni kvintet (Svetovna praizvedba, naročilo ansambla Slowind za 12. Festival Slowind 2010 in LIEU)
– and, out of nothing, a breathing, hot breath on my ankles (2000) za flavto solo
– beasts like shadows in glass (2003) za rog solo
– now ivory silence (2007) za klarinet solo (Svetovna praizvedba)
– a furred tail upon nothingness (2008) za oboo solo (Svetovna praizvedba)
– lifeless air become sinewed (2009) za fagot solo (Svetovna praizvedba)
– eye-glitter out of black air 2 (2010) za pihalni kvintet (Svetovna praizvedba, naročilo ansambla Slowind za 12. Festival Slowind 2010 in LIEU)

Pihalni kvintet Slowind
Altera Veritas (Riga)
Ensemble Aleph (Pariz)
Spored:
Analia Beatriz Llugdar (Argentina/Kanada): Kré pouc te za glas, klarinet, violino, violončelo, trobento, klavir in tolkala
Ēriks Ešenvalds (Latvija): Cryptic (2002) za flavto akordeon in dvoje kokel
Nicolas Tzortzis (Grčija/Francija): Dovzeten (2009) za klarinet, violino, violončelo, klavir in tolkala
Marco Stroppa (Italija/Francija): Ossia. Sedem kitic za literarnega trota (2005) za violino, violončelo in klavir
Niels Rosing-Schow (Danska): Zlitina III (2010) za violino, violončelo, akordeon in dvoje kokel (Svetovna praizvedba, naročilo ansambla Aleph za 12. Festival Slowind 2010 in LIEU)

Pihalni kvintet Slowind
Altera Veritas (Riga)
Ensemble Aleph (Pariz)
Spored:
Pablo Galaz Salamanca (Čile): Hrup spomina (2009) za basovski klarinet, violino, violončelo, trobento, klavir in tolkala
Andris Dzenītis (Latvija): Rastlina smrti. Rastlina življenja (2000) za flavto in dvoje kokel
Bojana Šaljić Podešva (Slovenija): Prepih (2010) za ozvočeni pihalni kvintet in zvočni zapis (Svetovna praizvedba, naročilo ansambla Slowind za 12. Festival Slowind 2010 in LIEU)
Bernard Cavanna (Francija): Fauve (1994) za violino solo
Aurel Stroë (Romunija/Francija): Quintandre (Hommage à Varèse) (1982) za pihalni kvintet
Nikolay Khrust (Rusija): Prometej. Drseči čas (2009) za glas, klarinet, violino, violončelo, didgeridoo, klavir in tolkala

Pihalni kvintet Slowind
Altera Veritas (Riga)
Ensemble Aleph (Pariz)
dirigent Simon Krečič
Spored:
Alexandra Filonenko (Ukrajina/Nemčija): Tiščoče pomanjkanje ustvarjalnega prostora … (2009) za klarinet, akordeon, violino, violončelo, trobento in tolkala
Diana Molvik (Latvija): Rokopis (2006) za flavto, akordeon in dvoje kokel
Dominique Clément (Francija): Pihalni kvintet (1999)
Malin Bang (Švedska): Obrazi in lunini drobci (2009) za glas, klarinet, violino, violončelo, trobento in klavir
Santa Bušs (Latvija): Intim (2008) za pihalni kvintet
Imants Mežaraups (Latvija): BitterSuite (2010) za flavto, akordeon, dvoje kokel in pihalni kvintet (Naročilo ansambla Altera Veritas za 12. Festival Slowind 2010 in LIEU)

Podrobneje bomo 12. Festival Slowind 2010 predstavili na tiskovni konferenci v četrtek, 30. septembra 2010, ob 14.00 v dvorani Slavka Osterca Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Tokrat bodo lahko poleg glasbenikov solistov tekmovale tudi komorne zasedbe s pihali, trobili in tolkali.

Žirija in mentorji seminarjev:
Aleš Kacjan – FLAVTA
Matej Šarc- OBOA
Jurij Jenko – KLARINET
Paolo Calligaris – FAGOT
Metod Tomac – ROG
Patrick Couttet – EVFONIJ
Philippe Wendling – EVFONIJ
Philippe Gallet – F-TUBA
Olivier Galmant – C-TUBA

Pihalni kvintet Slowind
Sauro Berti bas klarinet
Spored:
Jean Françaix (1912-1997): Sekstet
Ruth Crawford Seeger (1901-1953): Suita za pihalni kvintet
Nina Šenk (r. 1982): Kontrasti
Leoš Janáček (1854-1928): Mladi

Spored:
) place (
Claude Debussy (1862-1918): Godalni kvartet
Julio Estrada (1943-): Canto mnémico Fugue en 4 dimensions
Iannis Xenakis (1922-2001): st/4 – 1,080262 [1955-62] Giorgio Netti (1963-): ) place ( [2001] __________________
Predprodaja abonmajev in vstopnic: Blagajna Slovenske filharmonije. Cena abonmaja: 20 EUR, s popustom 10 EUR; Vstopnina za posamezni koncert: 10 EUR, s popustom 5 EUR

Pihalni kvintet Slowind
Godalni kvartet Kairos
Slovenski tolkalni projekt
Trobilni ansambel Slovenske filharmonije
dirigent Robert Aitken

Spored:
IONIZACIJA
Edgard Varèse (1883-1965): Hyperprism za flavto/piccolo, klarinet, fagot, tri rogove, dve trobenti, dve pozavni in devet tolkalcev
Ferruccio Busoni (prir. Erwin Stein): Berceuse, élégiaque. Človekova uspavanka ob krsti njegove matere, op. 42 za flavto, klarinet, harmonij, klavir, dve violini, violo in violončelo
Carl Ruggles (1876-1971): Angeli za štiri trobente in tri pozavne
Vasja Progar (r. 1986): Blizu Niča za pihalni kvintet (svetovna praizvedba)
Edgard Varèse: Intégrales (Integrali) za dva piccola, oboo, dva klarineta, rog, dve trobenti, tri pozavne in štiri tolkalce
Edgard Varèse: Ionisation (Ionizacija) za trinajst tolkalcev
____________________
Predprodaja abonmajev in vstopnic: Blagajna Slovenske filharmonije. Cena abonmaja: 20 EUR, s popustom 10 EUR; Vstopnina za posamezni koncert: 10 EUR, s popustom 5 EUR

Spored:
POPOLNOMA OSAMLJEN
Edgard Varèse (1883-1965): Octandre za flavto/piccolo, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento, pozavno in kontrabas
Edgard Varèse: Density 21.5
Pogovor z režiserjem Frankom Schefferjem in Chou Wen-chungom (Ču Ven-čungom)
Projekcija dokumentarnega filma The One All Alone (Popolnoma osamljen), režija: Frank Scheffer, 2009
________________
Predprodaja abonmajev in vstopnic: Blagajna Slovenske filharmonije. Cena abonmaja: 20 EUR, s popustom 10 EUR; Vstopnina za posamezni koncert: 10 EUR, s popustom 5 EUR.
Vstopnice so na voljo tudi v Kinu-dvor.

Pihalni kvintet Slowind
Godalni kvartet Kairos
Slovenski tolkalni projekt
Trobilni ansambel Slovenske filharmonije
dirigent in flavta Robert Aitken
Barbara Jernejčič Fürst mezzosopran
Nicoletta Sanzin Fabri harfa
Andrea Rucli klavir

Spored:
DAROVI
Edgard Varèse (1883-1965): Offrandes (Darovi) za sopran, dve flavti, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento, pozavno, osem tolkalcev, harfo, dve violini, violo, violončelo in kontrabas
Albert Roussel (1869-1937): Deux Poèmes de Ronsard (Dve Rosardovi pesmi), op. 26 za sopran in flavto
Chou Wen-chung (r. 1923): Twilight Colors (Barve somraka) za flavto/alt flavto, oboo/angleški rog, klarinet/bas klarinet, violino, violo in violončelo
Albert Roussel: Divertissement, op. 6 za flavto, oboo, klarinet, rog, fagot in klavir
Carlos Salzedo (1885-1961): Koncert za harfo in sedem pihalnih inštrumentov
Petra Strahovnik (r. 1986): I.N.D.I.G.O. za pihalni kvintet, dva tolkalca in zvočni posnetek (svetovna praizvedba)
Claude Debussy (prir. Benno Sachs): Preludij k Favnovemu popoldnevu za dve violini, violo, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, antiq cymb, klavir in harmonij
_______________
Predprodaja abonmajev in vstopnic: Blagajna Slovenske filharmonije. Cena abonmaja: 20 EUR, s popustom 10 EUR; Vstopnina za posamezni koncert: 10 EUR, s popustom 5 EUR

Pihalni kvintet Slowind
Godalni kvartet Kairos
Slovenski tolkalni projekt
Trobilni ansambel Slovenske filharmonije
dirigent Robert Aitken

Spored:
PUŠČAVE
André Jolivet: Cérémonial – Hommage à Varèse za 6 tolkalcev
Mihael Paš: Sotonamor za pihalni kvintet, klavir, sekiro in elektroniko (svetovna premiera)
Chou Wen-chung: Echoes from the Gorge (Odmevi iz soteske) za 4 tolkalce
Chou Wen-chung: Uvod v skladbo Déserts s prikazom diapozitivov
Edgard Varèse: Déserts (puščave) za dve flavti, klarinet, bas klarinet, dva rogova, tri trobente, tri pozavne, dve tubi, pet tolkalcev in klavir (1950-54, rev. 1961)
___________________________
Predprodaja abonmajev in vstopnic: Blagajna Slovenske filharmonije. Cena abonmaja: 20 EUR, s popustom 10 EUR; Vstopnina za posamezni koncert: 10 EUR, s popustom 5 EUR

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)

Vinko Globokar
1934 –
(2002)

Antonín Dvořák
1841-1904

Antonín Dvořák
1841-1904

Nova Gorica – Slovenija
08.12.2008 – 19.30
Andrea Rucli – pianist

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Ludwig van Beethoven
1770 – 1827

Francis Poulenc
1899 – 1963

Ludwig van Beethoven
1770 – 1827

Francis Poulenc
1899 – 1963

Nana Forte
1981 – *
2008

1958
Ludwig van Beethoven
1770 – 1827

Ruth Crawford Seeger
1901 – 1953
1927
Elliott Carter
1908 –

Igor Stravinsky
1882 – 1971
1923

1980
Vinko Globokar
1934 –

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Georges Aperghis
1945 – *

Darius Mihlaud
1892 – 1974

Robert Schumann
(1810-1856)

Chiesa di S. Maria di corte – Cividale – ITALY
05.05.2008 – 21.00
Andrea Rucli – pianist

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Robert Schumann
(1810-1856)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Robert Schumann
(1810-1856)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

György Ligeti
1923 – 2006

Leoš Janaček
1854 – 1928

Vinko Globokar
1934 –
(2002)
Feldkirch – Austria
27.03.2008 – 19.30
Anna Adamik – Piano

Lojze Lebič

(2002)
Vivian Domenjoz
1976 – *
(2007)
György Ligeti
1923 – 2006

Francis Poulenc
1899 – 1963

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Lojze Lebič

(2002)

Darius Mihlaud
1892 – 1974

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

2004
Sandro Gorli
1948 – *
2006
Franco Donatoni
1927 – 2000
1983/1996

Matej Bonin
– *

Helmut Oehring
1961 – *
1991
Larisa Vrhunc
1967-

Vinko Globokar
1934 –
1973

Samir Odeh-Tamini
– *

Alessandro Solbiati
1956 – *

Sandro Gorli
1948 – *

Vinko Globokar
1934 –

Gérard Grisey
(1946-1998)

Jean-Pierre Drouet
1935 – *

Giacinto Scelsi
1905 – 1988

Camille Roy
1934 – *

Bruno Giner
1960 – *

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

György Ligeti
1923 – 2006

Leoš Janaček
1854 – 1928

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Lojze Lebič

(2002)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Darius Mihlaud
1892 – 1974

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Leoš Janaček
1854 – 1928

Vinko Globokar
1934 –
(2002)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Lojze Lebič

(2002)
Paul Hindemith
1895-1963
(1922)

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Lojze Lebič

(2002)

(2002)
György Ligeti
1923 – 2006
1968

Vinko Globokar
1934 –
(2002)
Jürg Wyttenbach
1935 – *
(2003/05)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)

Lojze Lebič

(2002)

Lojze Lebič

(2002)
Vinko Globokar
1934 –
(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
György Ligeti
1923 – 2006
1968

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)

Lojze Lebič

(2002)

Alban Berg
1885 – 1935
1923-5

Franz Joseph Haydn
1732 – 1809
1779

Robert Schumann
(1810-1856)

Robert Schumann
(1810-1856)

Robert Schumann
(1810-1856)

Heinz Holliger
1939 –

Heinz Holliger
1939 –

Heinz Holliger
1939 –

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Paul Hindemith
1895-1963
(1922)
San Polo in Rosso (SI) – Italy
01.10.2006 – 20:00

Lojze Lebič

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Paul Hindemith
1895-1963
(1922)
Sala Aiace, Udine – ITALY
02.09.2006 – 21.00
Andrea Rucli – pianist

Lojze Lebič

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Robert Schumann
(1810-1856)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
György Ligeti
1923 – 2006
1968
Giulio Briccialdi
1818 – 1881

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

György Ligeti
1923 – 2006
1968
Jürg Wyttenbach
1935 – *
(2003/05)

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Darius Mihlaud
1892 – 1974

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Lojze Lebič

(2002)
Darius Mihlaud
1892 – 1974

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Darius Mihlaud
1892 – 1974

Lojze Lebič

(2002)

Vinko Globokar
1934 –
(2002)
Lojze Lebič

(2002)

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

György Ligeti
1923 – 2006

Paul Hindemith
1895-1963
(1922)

Lojze Lebič

(2002)
György Ligeti
1923 – 2006

Paul Hindemith
1895-1963
(1922)

(2002)
Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
György Ligeti
1923 – 2006
1968
Alfred Huber
(r. 1962)

Francis Poulenc
1899 – 1963

(2005)
Pascal Dusapin
1955 – *
(1993)
Giacinto Scelsi
1905 – 1988
(1973)
Dominique Lemaître
– *

Bor Turel
1954 –
(2004)
Salvatore Sciarrino
1947 – *
(1984)
Giacinto Scelsi
1905 – 1988
(1955)
Gérard Grisey
(1946-1998)
(1986)
Michael Norris
1973 – *
(1996)
Jürg Wyttenbach
1935 – *
(2003/05)

Michael Quell
1960 – *
(1988)
Chaya Czernowin
1957 – *
(1988)
Gerald Eckert
1960 – *
(1997/98)
Giacinto Scelsi
1905 – 1988
(1958)
Salvatore Sciarrino
1947 – *
(1980)
Stefan Wolpe
1902 – 1972
(1954)

Tadeja Vulc
1978-
(2005)
Pascal Dusapin
1955 – *
(1990)
Giacinto Scelsi
1905 – 1988
(1966)
Salvatore Sciarrino
1947 – *
(1980)
Giacinto Scelsi
1905 – 1988
(1956)
Salvatore Sciarrino
1947 – *
(1996)
Urška Pompe
1969 – *
(2005)

Pascal Dusapin
1955 – *
(1987)
Giacinto Scelsi
1905 – 1988
(1968)
Michael Jarrell
1958 – *

Georges Aperghis
1945 – *
(1991)
Dominique Lemaître
– *
(2004)
Marc Monnet
1928 – *
(1992)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Alfred Huber
(r. 1962)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

(2002)
Uroš Rojko
1954-
(1990 / 91)
Tomasz Sikorski
–

Vinko Globokar
1934 –
(1990)

(2002)
Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Giulio Briccialdi
1818 – 1881

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Uroš Rojko
1954-

Uroš Rojko
1954-

Uroš Rojko
1954-

Uroš Rojko
1954-

Volker Staub
1961 –
(1991)
Morton Feldman
–
(1977)
Johannes Fritsch
1941 –
(1998)
Volker Staub
1961 –

Igor Majcen
1952 –

Wolfgang Rihm
1952 –

Igor Majcen
1952 –

Cornelius Schwehr
1953-

Brian Ferneyhough
1943 –

Tomasz Sikorski
–

Martin Smolka
1959 –

Steve Reich
1936 –

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Darius Mihlaud
1892 – 1974

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Lojze Lebič

(2002)
Vinko Globokar
1934 –
(2002)

(2002)
Paul Hindemith
1895-1963
(1922)
Božidar Kos
r. 1934
(2003)
Giulio Briccialdi
1818 – 1881

Gilles Tremblay
1932-

Johannes Brahms
1833-1897

Domžale (SLO)
26.11.2003 – 19:30

Wolfgang Amadeus Mozart
(1756-1791)

Ludwig van Beethoven
1770 – 1827

Božidar Kos
r. 1934
(2003)
Francis Poulenc
1899 – 1963

Franz Schubert
(1797-1828)

Paul Hindemith
1895-1963
(1922)
Božidar Kos
r. 1934
(2003)
Carl Nielsen
1865-1931
(1922)

Joseph Schwanter

Lucas Foss
1922-

Timothy Greatbatch

Paul Hindemith
1895-1963
(1922)
Lojze Lebič

(2002)
Carl Nielsen
1865-1931
(1922)

Arnold Schönberg
1874-1951

Gustav Mahler
1860-1911

Gerard Power
1965 –
1998 (rev. 1999)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Lojze Lebič

(2002)
Paul Hindemith
1895-1963
(1922)

Carl Nielsen
1865-1931
(1922)
Lojze Lebič

(2002)
Paul Hindemith
1895-1963
(1922)

Domenico Scarlatti
(1685-1757)

Primož Ramovš
1921-1999
(1991)
Paul Hindemith
1895-1963
(1922)
Joseph Lauber
1864-1952

Joseph Weigl
1766-1846

(2002)
Primož Ramovš
1921-1999
(1991)
Vinko Globokar
1934 –
(1990)
Larisa Vrhunc
1967-
(1999)
Vinko Globokar
1934 –
(2002)

New York, Trinity Church (ZDA)
29.04.1999 –
Pihalni kvintet Slowind
Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimento v F-duru, KV 213
Heitor Villa-Lobos: Kvintet v obliki Chôro
Primož Ramovš: Pihalni kvintet št. 2
André Jolivet: Serenada

Ljubljana, Galerija Tivoli
21.12.1998 –
Islandska komorna glasba
Pihalni kvintet Slowind
Sigurbjörn Bernharðsson violina
Svava Bernharðsdottir viola, viola d’amore
Bojana Karuza klavir
Spored:
Thorkell Sigurbjörnsson: Bergabesk za pihalni kvintet
Primož Ramovš: Fyrir Rannveig – con amore za oboo d’amore in violo d’amore (prva izvedba)
Thorkell Sigurbjörnsson: Kisum za klarinet, violo in klavir