9. Slowindova pomlad 2022

1. koncert
Ponedeljek, 16. maj 2022, ob 20.00, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Cantus Ansambel
Slowind
Berislav Šipuš – dirigent
Spored:
Milo Cipra: Aubade za pihalni kvintet
Marko Ruždjak: In-Out za pihalni kvintet
Srđan Dedić: Pihalni kvintet
Larisa Vrhunc, Grajska (Chateauesque) za sopran in komorni orkester
Berislav Šipuš: Gonars Trio
Frano Parać: Kvartet za klarinet, violino, violončelo in klavir

* * *

2. koncert
ponedeljek, 27. junij 2022, ob 20.00, Slovenska filharmonija

unidad.salgan ensemble

Spored:
Tobija Hudnik (roj. 1999)
THE ABSTRACTION OF TIME

Nekatere stvari se s časom spremenijo. Le redke za vedno ostanejo iste.

Malokdaj računamo s časom. Redkokdaj računamo na čas. Časa skoraj nikoli ne razumemo, in zato z njim le včasih sodelujemo.

Prizma časa razkrije, kar je zdaj zakrito. Pogled skoznjo nam razlaga minljivost. Zrenje vanjo nas uči potrpežljivosti. Bivanje v njej nam podarja skromnost.

Brezčasnost ni isto kot večnost. Večnost čas plemeniti, brezčasnost ga žali.

Nismo v času, temveč smo preko njega. Čas ni zapor, temveč darilo.¹

unidad.salgan ensemble
Florian Fischer – tolkala
Lenny Rehm – tolkala
Pascal Jarchow – kontrabas
Morten Østerlund Larsen – kontrabas
Milosz Pieczonka – altovski saksofon
Thanos Karakantas – elektronika
Tobija Hudnik – kitara, klavir, kompozicija
Stella Ivšek – mapirana zvočno reaktivna video projekcija

Koncert je nastal v koprodukciji z
Inštitutom abeceda.abeceda

_____________________

1 V Rimu obstajajo bazilike zgrajene v osmem stoletju, postavljene na ostankih antičnih term, podprte s stebri starih poganskih templjev, z mozaičnim okrasjem iz devetega stoletja, relikvijami prvih rimskih mučencev, renesančnimi freskami, baročno oltar no sliko ter s komaj živimi, še živečimi ter pravkar rojenimi. V prizmi časa.

* * *

3. koncert
petek, 18. november 2022, ob 20.00, Stara elektrarna

ZAMRZNITVE

Slowind
Larisa Vrhunc – zvok
Boris Beja – prostor

Skladateljica Larisa Vrhunc in vizualni umetnik Boris Beja združujeta ustvarjalne moči v projektu, ki obravnava v današnjem času zelo aktualno temo umanjkanja. V bivanjski prostor vsakega posameznika in družbe kot celote vdirajo različni dejavniki, ki omejujejo dostopnost tako materialnih kot duhovnih dobrin, pa tudi ustvarjalnosti, ki nikakor ni povezana le z umetnostjo, ampak je vitalna prvina življenja slehernika.
Primer bivanjskih umanjkanj je bila pandemija, ki ni ovirala samo dnevne rutine, ampak posegala globlje, na primer v kulturo, podobna stanja izzovejo vojne. Živi zvok se umika, obstaja zamrznjen v našem spominu in internetnih podobah, enako likovna forma, ki se ne more udejanjiti v prostoru.
Avtorja raziskujeta presečišča in preseganja teh procesov. S tem, ko likovna materija izziva glasbeni čas, zvok pa dojemanje prostora in likovne materije v njem, tudi ni več poslušalca ali gledalca, ampak obiskovalec dogodka postaja bralec, ki po lastni presoji »zamrzuje« zvok in sliko ter oboje osmišlja na novo in po svoje.
Izhodiščni impulz za oba umetnika so kurenti Franceta Miheliča, s katerimi se je slikar po realističnem obdobju pomaknil v polje fantastičnega.
Kurentova maska, strašljiva materializacija eksistenčnih strahov v ljudskem izročilu, se pri njem preobrazi v simbol, v katerega je v prečiščeni obliki zamrznil strahote druge svetovne vojne in iz tega izvirajoče lastne travme, v današnjem času pa bi Miheličeve kurente lahko interpretirali kot simbol za tesnobo in strah ob porajanju novih bolezni, sovraštva, vojn, polarizacije družbe in še česa.

Slikar svojih virov navdiha, najsi bo to ljudska umetnost ali literatura, ni uporabljal ilustrativno, ampak je vedno iskal »tisti poetični občutek, nekako zvenenje vsebine, žalostno, groteskno, strašno ali nežno, ki ga ustvarjajo oblike, črte in barve, svetlo in temno.«
Na podoben način tudi njegovo delo navdihuje oba ustvarjalca. Ponujeni vizualni in zvočni gradniki želijo nagovoriti posameznika, da si skuša zamisliti izhode iz zamrznjenih stanj in s tem prevprašuje tudi svoj pogled na prostor in čas, ki ga zaseda njegova lastna eksistenca.
Kontrapunkt likovnosti kurentov prinašajo literarna dela slikarjeve življenjske sopotnice, pisateljice Mire Mihelič, ene osrednjih osebnosti ljubljanskega literarnega življenja, ki bi v letu 2022 dopolnila 110 let. V svojih zapisih je pretanjeno slikala ljubljansko meščanstvo pred drugo svetovno vojno in tudi po njej, dragoceni pa so tudi njeni premisleki o vlogi ženske in nasploh o odnosih med ljudmi. Izbor njenih besedilnih fragmentov bo vsebinsko dopolnil vizualno-glasbeni del dogodka.
Postavitev obsega statične skulpture na podstavkih in obešene objekte ter dinamične vizualne elemente (luč, video), govorne fragmente in živo izvedbo komponirane akustično-elektronske zvočne podobe. Publika bo aktivno sooblikovala dogodek z izbiranjem in spreminjanjem perspektive.