Pihalni kvintet Slowind je bil ustanovljen leta 1994. V tem času se je ansambel, ki izvaja praktično vsa dela standardnega repertoarja za ta sestav, profiliral še v brezkompromisnega in v slovenskem prostoru najaktivnejšega izvajalca sodobnih del, od klasikov avantgarde do najmlajših, še neuveljavljenih, a zelo obetavnih avtorjev našega časa. Slowind z naročili stalno spodbuja mlade slovenske skladatelje ter se rad odziva vabilom za izvedbe novitet na mnogih evropskih odrih. Obenem že vrsto let tesno sodeluje z etabliranimi svetovnimi skladatelji, kot so Vinko Globokar, Robert Aitken, Heinz Holliger, Jürg Wyttenbach, Vito Žuraj, Ivan Fedele, Tošio Hosokava, Nina Šenk, Uroš Rojko, Martin Smolka, Volker Staub, Ivo Nilsson, Gérard Buquet, Niels Rosing Schow in drugi, ki mu posvečajo svoja dela in ga vključujejo v svoje projekte.
PRIHAJAJOČI KONCERT
torek, 7. december 2021, ob 20.00
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
POMLAD SLOVENSKIH SKLADATELJEV
Slowind
Laura Felicijan – flavta (f. g.)
Dunja Čolić – oboa (k. g.)
Jurij Jenko – klarinet
Miha Mitev – fagot (k. g.)
Metod Tomac – rog
Študenti Studia za sodobno glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Arijan Mačak – saksofon
Alja Gregorinčič – klavir
Naja Mohorič – harfa
Andraž Malgaj – harmonika
Aleksander Simionov – tolkala
Alja Klemenc – dirigentka
Spored: Natečaju izbrane novitete slovenskih mladih skladateljic in skladateljev. Svoja dela bodo prispevali: Samo Vidic, Klara Mlakar, Federica Lo Pinto, Juraj Marko Žerovnik in Teja Komar.
Spored:
Federica Lo Pinto (1997)
Eredità za klarinet, rog, harmoniko in tolkala
Klara Mlakar (1999)
moon shards za flavto, rog, saksofon in klavir
Juraj Marko Žerovnik (1993)
Stebri za oboo, fagot, saksofon in klavi
Teja Komar (1997)
Budapest Morning za flavto, fagot, harfo in harmoniko
Samo Vidic (2001)
Notturno za klarinet, oboo, harfo in tolkala
Federica Lo Pinto (1997)
Eredità za klarinet, rog, harmoniko in tolkala
Kot je navedeno v naslovu Eredità (Dediščina), sem tokrat s svojo glasbo usmerila pogled v lastno preteklost. Začetne nizke frekvence, ki se prelivajo med harmoniko, basovskim klarinetom in timpani, predstavljajo korenine, ki prodirajo globoko do srečanja s sicilijansko krvjo. Nato se zasliši tarantella, kot zvočna metafora glasnega mediteranskega temperamenta, ki pa v sociološkem kontekstu predstavlja tudi vesel objem družine, radosti, okusi in vonjave tradicije ter dobrodošlica doma. Tarantella se, z individualnimi accellerandi in ritardandi posameznih instrumentov, napenja, dokler ne poči v temni globini, ki se vrne kot preslikava začetnega zvočnega vzdušja. V tem delu skladbe se kot ekstremni kontrast v dinamiki predstavi deformiran odnos do pravičnosti, ki je v južni italijanski kulturi vedno odraz ‘zornega kota’. Ob koncu skladbe se fragmenti sicilijanskega tradicionalnega nežnega napeva Amuri prepletajoče prikradejo v ospredje, tako kot se iz moje globoke podzavesti prikrade zavedanje o moji dediščini.
Klara Mlakar (1999)
moon shards za flavto, rog, saksofon in klavir
Skladba moon shards (lunine črepinje) je nastala z idejo po subtilnem raziskovanju nižišča zvoka, svoj obstoj pa išče v območju krhkosti frekvence in moči resonance. Spodbuja razmišljanja o pomenu ranljivosti – v prvi vrsti na področju zvoka, kasneje pa na vseh poljih človeškega obstoja.
Juraj Marko Žerovnik (1993)
Stebri za oboo, fagot, saksofon in klavir
Skladba Stebri za oboo, fagot, saksofon in klavir je ena v nizu izmed skladb, ki jih je navdihnila arhitektura. Stebri v vseh arhitekturnih slogih nimajo le strukturalnega pomena temveč tudi estetski pomen. Poleg tega se lahko marsikatere svetovno znane stavbe za svojo vizualno prepoznavnost zahvalijo prav monumentalnim kolonadam in njihovemu dramatičnemu, geometričnemu razporedu. Toda učinek takih umetniških del bi bil občutno manjši, če v nasprotju z mogočnostjo matematike in fizike ne bi stali v njih tudi človeški oziroma čustveni elementi. Ti elementi se najpogosteje nahajajo v prostorih nad stebri – na metopah, frizih in kapitelih.
Teja Komar (1997)
Budapest Morning za flavto, fagot, harfo in harmoniko
Skladba je nastala v času mojega študija v Budimpešti, kjer sem bivala tri mesece. Z zvočnimi efekti, uporabljenimi v prvem in zadnjem delu skladbe, sem želela opisati moj vsakdan v tem hrupnem mestu, kjer sta tišina in mir nekaj nepredstavljivega. V melodičnem delu skladbe sta uporabljena dva tetrakorda, katera obdelujem z augmentacijo, retrogradnjo ter drugimi kompozicijskimi tehnikami. Moje stanovanje in akademijo ločuje le ozka ulica, zvoki iz vadnic pa se razlegajo vse do konca ulice Wesseleny.
Samo Vidic (2001)
Notturno za klarinet, oboo, harfo in tolkala
Notturno v skladbi predstavlja moj način dela. Ta je globoko povezan z impresijami noči, močjo glasbe v tem delu dneva in stišjem, ki ga lahko odkriješ. Iščem zvoke, ki nam pustijo sanjati in presprašujem vse kar nas obdaja. Predvsem v nočni tišini, kjer je občutljivost za zvočne dogodke večja. Skladba zaokroži vse, kar sem komponiral v zadnjih dveh letih in postavlja temelje za prihodnost.
Vstopnice: 10, 5 €
blagajna Slovenske filharmonije
https://filharmonija.kupikarto.si/dogodek.php?&dogId=973&page=1
ponedeljek, 13. december 2021, ob 20.00
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
CANTUS
Ansambel Cantus (Hrvaška)4
Berislav Šipuš– dirigent, umetniški vodja
Spored:
Ruben Radica (1931–2021): Litaniae Sanctorum pro Papa Ioanne Paulo (2005)
Vito Žuraj (roj. 1979): Fired – up (2013)
Tomislav Oliver (roj. 1987): Asterion (2016) za violončelo in komorni ansambel
Ivana Kiš (roj. 1979): Lamentatione is when grief pours out (2019)
Berislav Šipuš (roj. 1958): Četiri pjesme sjećanja (2021) za štiri solistična glasbila in komorni ansambel
Krešimir Seletković (roj. 1974): Abyss (2016) za komorni ansambel
