PRIHAJAJOČI KONCERT

slowind-2016

8. Slowindova pomlad 2021

PREMIERA: 30. september 2021
PONOVITEV: 1. oktober 2021

MIZOGINIJA II

Avtor: Nebojša Pop – Tasić
Skladateljica: Larisa Vrhunc
Avtor likovne podobe: Silvan Omerzu

Ansambel Slowind Steven Loy – dirigent

V črni škatli je škatla. V sodobni gledališki škatli je postavljeno še eno, večnivojsko prizorišče. Opremljena z lutkami – avtomati – deluje kot velik stroj, ki ustvarja domišljijske, ritualno-prostorske ukane in briše mejo med navideznim in resničnim, med mikro in makro svetom. Predstava, zasnovana kot zmes žive koncertne izvedbe in klasične lutkovne predstave, potuje skozi glavne zgodovinske poudarke mizoginije, ki ima zametke skoraj v vseh, tako udarnih kot nezavednih, skritih kotičkih zgodovine. Skozi zgodbe starega veka, krščanstva, srednjega in novega veka preizprašuje zakoreninjene ideologije in kulturno pogojenost ženske »biti«. Obravnava sovraštvo do žensk, zaradi tega, ker so ženske, ter se sprašuje, ali se danes lahko tej zgodovinski vednosti in podstati zares izognemo.
Prvi del, Stvarjenje, se nanaša na najbolj davne spomine človeštva. Prav tja segajo tudi začetki mizoginije, kjer v svetem pismu najdemo zapis o Adamu in Evi ter o tem, kako je hudič pretental Evo. Izpostavlja temeljno zgodbo naše civilizacije, ki je hkrati tudi zametek nastanka držav, vojn, družbe, politike in človeškega brezumja.

Drugi del, Besede in sence, zajema zbir filozofskih mnenj in razlag o ženski kot zlu. Nastal je iz delov besedila Spol in karakter nemškega filozofa Otta Weiningerja. V besedilu, ki zrcali razvoj moškega šovinizma, je strnjena vsa krščanska ideologija in ‘filozofski’ premisleki o ženski.

Tretji del, Češčenje, je posvečen krščanskemu kultu Marije, neživljenjskemu idealu, ki ga resnična ženska nikakor ni mogla in ne more doseči, saj mora preživljati vse biološke nujnosti, povezane z rojevanjem, medtem ko je Marija svojega popolnega otroka spočela brezmadežno in ob izdatnem varstvu angelov.

Tema četrtega dela, Stroja groze, so perverzni sodni procesi proti čarovnicam. Izhaja iz dveh besedil: iz raziskovanja čarovniških procesov na Slovenskem dr. Matevža Koširja ter ene najbolj neslavnih knjig, kar jih je kdaj nastalo, iz dela Malleus Maleficarum (Čarovniško kladivo) iz 15. stoletja, ki je inkvizitorjem služilo kot priročnik za prepoznavanje čarovnic, vodenje sodnih procesov in izvrševanje sodb.

Peti del, Stroj za rojevanje, zajema zgodovinsko obdobje vojn v Evropi, od XVII. stoletja do II. svetovne vojne, ko so bile ženske prisiljene v rojevanje vedno novih vojakov, ki so umirali v nepotrebnih in umazanih vojnah.

Silvan Omerzu je celovit lutkovni in likovni umetnik, ki v svoji prepoznavni poetiki razkriva likovno izčiščenost. Zanimajo ga lutke kot podobe ali kipi, doumljeni skozi obrede in rituale. Svojevrstno prepleta tehnologije in materiale, da ustvarja oblikovno-kiparski svet prvinske energije. V lutkovnem gledališču Ljubljana je nazadnje ustvaril predstavo Ti loviš. Za svoje delo je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada.

8. Slowindova pomlad 2021

sreda, 6. oktober 2021, ob 20.00
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

CHANT DE L’AMOUR ET DE LA MORT
Barbara Jernejčič Fürst – sopran
Nina Prešiček – klavir
Slovenski komorni zbor
Beni Czillag – dirigent

Spored:
Olivier Messiaen: Harawi (Chant de l’amour et de la mort)
Olivier Messiaen: Cinq Rechants
(Koncert v okviru Tristanove trilogije skupaj z izvedbo Messiaenove simfonije Turangalila Slovenske filharmonije.)

SLOWIND

Slowind-index

  • SLOWIND, PIHALNI KVINTET

    Pihalni kvintet Slowind je bil ustanovljen pred dvaindvajsetimi leti. V tem času se je ansambel, ki izvaja praktično vsa dela standardnega repertoarja za ta sestav, profiliral še v brezkompromisnega in v slovenskem prostoru najaktivnejšega izvajalca sodobnih del, od klasikov avantgarde do najmlajših, še neuveljavljenih, a zelo obetavnih avtorjev našega časa.

    Slowind z naročili spodbuja mlade slovenske skladatelje ter se rad odziva vabilom za izvedbe novitet na mnogih evropskih odrih. Obenem že vrsto let tesno sodeluje z etabliranimi svetovnimi skladatelji, kot so Vinko Globokar, Robert Aitken, Heinz Holliger, Jürg Wyttenbach, Tošio Hosokava, Uroš Rojko, Martin Smolka, Volker Staub, Ivo Nilsson, Gérard Buquet, Niels Rosing Schow in drugi, ki mu posvečajo svoja dela in ga vključujejo v svoje projekte. Slowind tako redno gostuje na nekaterih najpomembnejših prizoriščih sodobne glasbe: Ars Musica Bruselj, Biennale Bern, Klangspuren Innsbruck, New Music Concerts Series Toronto, Contempuls Praga, Théâtre Dunois Pariz, Beneški bienale, Zagrebški glasbeni bienale in Mednarodni glasbeni festival Takefu (Japonska).

    več …