György Ligeti (1923–2006)

György Ligeti je bil rojen v Dicsöszentmártonu (danes Tîrnaveni)
v Romuniji. Starši so pripadali madžarsko-judovski manjšini iz Transilvanije in so se kmalu preselili v Cluj (Klausenburg), kjer je pri Ferencu Farkasu dobil prve skladateljske napotke. Nacistični režim je uničil njegovo družino – oče in brat sta umrla v koncentracijskih taboriščih, mati je preživela Auschwitz, sam pa je bil poslan na prisilno delo.
Po koncu vojne je nadaljeval študij kompozicije pri Farkasu in Sándorju Veressu na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. V tem času je poleg usmeritve, ki je temeljila na madžarski in romunski ljudski glasbi, začel razvijati tudi svoj mikropolifonični slog, ki pa je prišel do izraza šele po njegovi kulturnopolitično motivirani selitvi na Dunaj.
V Kölnu se je srečal s predstavniki avantgarde, med njimi sta bila Michael Koenigge in Herbert Eimert, ki sta ga povabila v Studio za elektronsko glasbo Zahodnonemškega radia (WDR), kjer je delal v letih 1957/58. Tu je lahko poglobljeno študiral glasbo Mauricia Kagla, Pierra Bouleza in Karlheinza Stockhausna. Medtem pa je sam s kompozicijami, kot je npr. Artikulation, sledil svoji poti, ki ni imela dosti skupnega s serialnim in strukturalnim razmišljanjem. Skladba Apparitions (1958/59), premierno izvedena na festivalu Mednarodnega združenja za sodobno glasbo v Kölnu, mu je pomagala prodreti do širšega občinstva, Atmosphères (Atmosfere) iz leta 1961 pa so utrdile njegovo mesto na mednarodni sceni.
Mikropolifonija je ostala pomemben element njegovega dela, v naslednjih letih jo je obogatil še z raznimi drugimi komponentami: fonetično notirane besede (Aventures,1962 in Nouvelles Aventures, 1962–64), mikro intervali (Ramifications, 1968/69) in za sedemdeseta leta značilni ironični pristop do historičnih modelov. Temeljno delo tega obdobja je nedvomno opera Le Grand Macabre (1978) ter kasneje še Klavirski (1985) in Violinski koncert (1990–92).
György Ligeti je od 50-tih let dalje živel deloma v Nemčiji ter deloma v Avstriji in je leta 1967 postal avstrijski državljan. Deloval je tudi na pedagoškem področju; med leti 1961–71 je bil gostujoči profesor kompozicije v Stockholmu, 1972. na univerzi Stanford v ZDA, med leti 1973 in 1989 pa je poučeval na Visoki šoli za glasbo v Hamburgu.
Umrl je na Dunaju 12. junija 2006, star 83 let.