|
Paolo Calligaris – FAGOTNa avtobusih lahko najdemo čuda stvari. Kape, rute, dežnike, mogoče sem ter tja tudi kakšno denarnico … Paolo je našel oranžno avdio kaseto.
Zaradi nje smo verjetno izgubili odličnega serviserja traktorjev oz. delovnih strojev, za kar se je izobraževal. Na srečo ga je ta majhna oranžna škatlica pri osemnajstih zapeljala na drugo stran ceste, v svet glasbe. Na kaseti so bile posnete Rossinijeve Uverture za orkester in med poslušanjem le-teh je Paola popolnoma prevzel zvok fagota, njegova gostota, moč … Z glasbo se je seveda pobližje seznanil že mnogo prej, v rojstni Palmanovi v Italiji kot član pihalne godbe, v kateri je najprej igral na boben, nato pa še na Es-klarinet ter saksofon. Velika zasluga za to, da je glasbo postavil tako visoko na piedestal, pripada tudi dirigentu Vascu Nazziju. Njegove besede, nasvete še dandanes hrani globoko v svojem srcu. Obiskoval je Konservatorij za glasbo v Vidmu (I) pri prof. G. Grassiju, tri leta kasneje pa je študij nadaljeval v Torinu pri prof. V. Menghiniju in nato v Castelfrancu Venetu pri prof. Stefanu Canutiju. S “Triom d’ance di Udine” je zmagoval na mnogih mednarodnih tekmovanjih komorne glasbe. Mogoče sta za to, da je v tistih razburkanih povojnih mesecih prišel v Slovenijo, zaslužna Metod Tomac in Matej Zupan, ki sta nekoč sodelovala z ansamblom Diapason in ga obvestila o razpisani avdiciji za prvega fagotista v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija (1992). Avdicijo je uspešno opravil in ostal v njem pet let. Leta 1995 je postal član Pihalnega kvinteta Slowind, leta 1997 pa prvi fagotist Orkestra Slovenske filharmonije. Pljučnica, ki je resno ogrozila njegovo življenje, ga je iz strastnega kadilca prelevila v še strastnejšega gorskega kolesarja. Za razliko od ostalih članov ansambla ga športi, povezani z morjem, ne zanimajo preveč, toda na kolesu se počuti kot doma. Udeležil se je tudi dveh tekmovanj v disciplini spust (downhill). V smehu doda: »Kdaj pa kdaj prestrašim kakšno srno ali sprehajalca, ko se s kolesom z vso možno hitrostjo spuščam s Katarine ali drugih hribov.« Dvanajst let je poučeval na Glasbenem konservatoriju v Celovcu v Avstriji in vrsto let sodeloval na Poletni glasbeni šoli v Piranu. |
